Učeča se skupnost so med seboj daljše časovno obdobje povezani ljudje, med katerimi so se z osebnimi stiki razvili posebni medsebojni odnosi, v katerih vsi vplivajo na odločitve in pravila delovanja skupnosti.

Z učenjem, in sicer priložnostnim, neformalnim in formalnim (npr. ob druženju, v ŠK ali v šoli), se skupnost samouresničuje in med generacijami ohranja/nadgrajuje/prilagaja okoliščinam svojo skupno identiteto. Identiteta skupnosti vključuje:

• preteklost skupnosti (npr. zgodovinski spomin) kot njeno usmerjenost v prihodnost (skupna vizija),
• ekonomski vidik (gospodarnost) in neekonomski vidik (solidarnost, prostovoljstvo, skupnostni simboli).

Navedeni vidiki morajo biti uravnoteženi med seboj, ker se le tako lahko uresničuje odgovornost članov skupnosti in njene okolice do skupnosti in virov za njeno preživetje in blaginjo. Skupna identiteta vključuje tako preteklost skupnosti (npr. zgodovinski spomin) kot njeno usmerjenost v prihodnost (skupna vizija).