|
Na javni razpis zbiranja predlogov za dobitnike
priznanj Andragoškega centra RS za izjemne dosežke pri učenju odraslih v
Sloveniji za leto 2002 se je odzvalo 44 predlagateljev; 41 predlogov je
bilo popolnih in oddanih v razpisanem roku.
Komisija za podelitev priznanj se je odločila, da bo priznanja
podelila naslednjim 14 kandidatom:
I. Priznanje posameznikom/-cam za izjemne učne uspehe in bogatitev
lastnega znanja
Jožek Horvat – Muc, svobodni kulturni delavec iz Murske Sobote
Od nekdaj so Romi, ljudstvo z Jutrovega, živeli kot nomadi, ljudstvo
brez domovine, čeprav so jo v svojih sanjah vedno iskali. Bolj ko so
iskali, dlje so bili od svojih sanj: razkropljeni med narodi so
izgubljali stik z izvorno kulturo in jezikom. Med Romi, ki so se
odločili, da delček sanj prikličejo v življenje, se odlikuje Jožek
Horvat – Muc. Čeprav je bilo v okolju, iz katerega izhaja, spoštovano le
izkušenjsko učenje, je ubral drugačno pot. Pridobil je poklic, pri
tabornikih se je učil mnogih uporabnih veščin in vodenja, bil nogometni
trener in sodnik ter inštruktor karateja. Kulture prostovoljskega dela
se je učil kot brigadir na delovnih akcijah, kjer je bil večkrat
odlikovan. Na Dunaju je študiral romologijo in postal inštruktor za
romski jezik. Učna pot pa ni bila sama sebi namen. Jožek Horvat – Muc se
je že od otroštva srečeval s predsodki, zato se je odločil, da bo vse
svoje moči posvetil delu za boljšo samopodobo Romov in za njihov boljši
položaj v družbi. Ker romskega jezika dotlej ni nihče poučeval, je odšel
po zanje v tujino in postal učitelj. Kjer učnih poti ni bilo, jih je
ustvaril sam: ustanovil je taborniško četo Zeleno rasto – Zeleni hrast
in Karate klub Kyu; je kulturni animator in ustanovitelj prve romske
gledališke skupine pri nas, pa tudi avtor gledaliških iger in režiser.
Sooblikuje radijsko oddajo »Romskih 60 minut« in televizijske »Romske
razglede«. Vodi jezikovne tečaje in delavnice, doma in v tujini. Romski
jezik in kulturo neguje tudi kot urednik različnih publikacij in
organizator Mednarodnega romskega tabora. Predseduje društvu Romani
Union, ki ga je ustanovil leta 1992, skrbi za večjo kulturno samozavest
in odprtost romske skupnosti navzven, s tem pa tudi za boljšo sprejetost
Romov v družbi.
Vera BRGOČ, učiteljica slovenskega in italijanskega jezika iz Prestranka
Življenje učiteljice Vere Brgoč »je dolga njiva, posejana s klenim
žitom«. Dobitnica priznanja izhaja iz odmaknjenega, nekdaj tudi
narodnostno ogroženega okolja, zato se pomena vseživljenjskega učenja še
toliko bolj zaveda. Obiskovati je morala italijansko osnovno šolo, a so
jo doma še pred vstopom v prvi razred naučili slovensko pisati in brati.
Nikoli ne bo pozabila, s kakšnim veseljem je hodila k pouku, ki je po
vojni potekal v maternem jeziku. Tu je verjetno tudi vzrok za
navdušenje, s katerim je vse svoje odraslo življenje posvetila
posredovanju znanja drugim. Redno šolanje je končala z maturo na
gimnaziji. Nadaljnje izobraževanje je potekalo ob delu, kajti podeželje
je potrebovalo učiteljev. Izobraževanje odraslih jo je pritegnilo, še
preden se je na državni ravni razvila mreža ljudskih univerz. Tako se je
na njeni prvi šoli, v Palčju, razvila prava vaška univerza. Po prihodu v
OŠ Prestranek je Vera Brgoč postavila na noge dveletno kmetijsko šolo.
Poleg 'šole na vasi' je ustanovila tudi 'šolo v tovarni' in tako
uresničila nekaj izvirnih zamisli vseživljenjskega učenja. Med ljudmi je
uživala neomajno zaupanje. V vsakem človeku je znala najti njegovo močno
plat, kajti »le na dobrem je mogoče graditi«. Že v Palčju in kasneje v
Prestranku je vodila krožke, organizirala tečaje prve pomoči, vodila
gledališko skupino, z učenci obdelovala vrt… Kot ravnateljica je
zasnovala prvi projekt celodnevne šole. Na Ljudski univerzi v Postojni
poučuje Vera Brgoč že 25 let. Tamkajšnja direktorica, Breda Podboj, je
svoje dolgoletne izkušnje z navdušeno sodelavko ubesedila takole: »Ko se
človek pogovarja z gospo Vero, se preseli v nov svet. Rada nam pove kaj
novega, ali opozori na modrost, ki jo je v življenju dodobra
preizkusila: da moramo namreč pedagogi vedno združevati razum in srce,
tudi pri učenju odraslih. Učenje tako postane veselo napredovanje k
cilju in nikomur ne jemlje ne volje, ne poguma.«
II. Priznanje skupinam za izjemne uspehe pri bogatitvi lastnega znanja
Skupina Projektno učenje za mlade - PUM Ajdovščina
Skupina projektnega učenja za mlade - PUM Ajdovščina je bila
ustanovljena leta 2000. Tedaj je združevala 19 mladih brez poklica in
zaposlitve, letošnjo pomlad pa jih je program obiskovalo 22. Da bi te
mlade, ki s šolo nimajo dobrih izkušenj, navdušili za učenje, je bilo
potrebne veliko domišljije pri pripravi 'drugačnih' nalog - takih, ki
omogočajo potrditev in motivirajo za nadaljnje delo. Naj poudarimo, da
je za udeležence projektnega učenja že vztrajanje v skupini velik
dosežek, toda 'pumovci' iz Ajdovščine so se odlikovali še po marsičem.
Naučili so se timskega dela in z javnimi nastopi pokazali, da tudi oni
lahko prispevajo h kakovostnejšemu življenju v matičnem okolju. Kraju,
ki nima prav bogate ponudbe javnih prireditev, so ponudili kar nekaj
sadov svojega dela in domišljije: na ajdovskem festivalu Štrudlfest so
uprizorili lutkovno igrico Kaplje se igrajo hudournik, ki so jo sami
scensko in zvočno opremili, in tudi lutke so naredili sami; v parku so
postavili novoletno jelko in pripravili kulturni program; na pomlad so
med sadovi delavnice kreativnega pisanja izbrali najboljše in izdali
Pravljice iz PUMzije. Mentorici ugotavljata, da so mladi napredovali v
osebnostnem razvoju: boljše so njihove spretnosti komuniciranja in
sporočanja, večja je strpnost, samoocenjevanje je realnejše. Nekaj
'pumovcev' si je našlo delo, nekateri so se vključili v redno
izobraževanje, drugi so se vrnili v šole, ki so jih zapustili, ali pa
opravili manjkajoče izpite. Nastopi v javnosti, z vsemi pripravami
nanje, so bili vir bogatega izkušenjskega učenja, katerega
najpomembnejši del je bilo prav gotovo pozitivno samopotrjevanje in
tkanje novih, drugačnih vezi z okoljem.
Študijski krožki pri Ljudski univerzi Slovenska Bistrica
Na obronkih Pohorja, Haloz in Dravinjskih goric so ljudje dolgo le
nemočno opazovali, kako odmirajo dejavnosti lončarjev, tesarjev,
pletarjev, coklarjev, vezilj… Potem pa so pri Ljudski univerzi v
Slovenski Bistrici zaživeli prvi študijski krožki in spodbudili bogato
medgeneracijsko sodelovanje. Najuspešnejša študijska krožka v minulem
letu sta bila Živimo z vami – krožek, namenjen priseljencem, njihovemu
medsebojnemu spoznavanju in premagovanju ovir pri vključevanju v okolje,
ter krožek Krasilni in uporabni predmeti na Slovenskobistriškem nekoč in
danes, namenjen obujanju nekdanjih obrti. Kulturno dediščino so v
Slovenski Bistrici spoznavali že v minulih letih. Novost krožka, ki ga
je vodila Nada Milošič, je bila v delovni naravi učenja: člani krožka so
se učili veščin neposredno, drug od drugega. Tako je bil vsakdo enkrat v
vlogi učitelja, drugič v vlogi učenca. Ljudska univerza tako animira
občane za ohranjanje predmetov kulturne dediščine in njihovo
poustvarjanje. Spet so oživela nekatera rokodelstva: razstavljene smo
videli cokle, nečke, šinkle, pletene košare, lončeno posodo in druge
izdelke iz gline, vezenine in pletenine. Nekaj udeležencev študijskih
krožkov je pridobilo znamko »izdelek domače obrti«. V zadnjih dveh letih
je bilo v študijske krožke vključenih prek 200 ljudi, nekaterih
dejavnosti so se udeležile kar cele družine! Učilnice so okrašene z
izdelki njihovih rok. Pripravljajo pa tudi razstave: ob koncu učnega
leta, v okviru Tedna vseživljenjskega učenja in na prireditvi Podobe
bistriških domačij. Predmeti domače obrti so postali del zanimive
turistične ponudbe.
Skupina za samozagovorništvo oseb z zmernimi in težjimi motnjami v
duševnem razvoju iz Drage pri Igu
Kako omogočiti človeku z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, da
doseže status odrasle, v kar največji meri neodvisne osebe, ki živi v
skladu s svojimi željami in potrebami? V Centru Dolfke Boštjančič v
Dragi pri Igu so odgovor našli v samozagovorništvu. Samozagovorništvo
temelji na prepričanju, da lahko osebam z motnjo v duševnem razvoju
pomagamo pridobiti veščine, ki jim omogočijo polnopravno vključevanje v
življenje. Ti ljudje potrebujejo veliko časa in pomoči, da razumejo
temeljna pravila in oblike učinkovitega delovanja v urbanem okolju, a se
je za to vredno potruditi, saj nima nihče pravice, da bi sprejemal
odločitve namesto njih. Skupina je bila ustanovljena leta 1999. Ima
deset članov, ki se sestajajo enkrat na mesec. Uče se oblikovanja in
izražanja mnenj, demokratičnega odločanja in prevzemanja odgovornosti.
Teme srečanj izbirajo sami. Usposabljanje samozagovornikov vodita
mentorja Barbara Hegeduš in Matej Pelicon. Dinamika v skupini je na
zavidljivi ravni; potrudijo se, da to, kar sklenejo, tudi uresničijo, in
vsakdo je pripravljen prevzeti del nalog. Del samostojnosti je tudi
zaposlitev, zato hodijo vsi člani skupine na delo. V prostem času
pripravljajo hrano, skrbijo za konje, sadno drevje, zelišča in cvetje.
Skupina za samozagovorništvo je namreč oblika priprave na življenje v
bivalnih skupinah zunaj zavoda.
III. priznanja posameznikom/-cam, skupinam, društvom, ustanovam,
podjetjem ali lokalnim skupnostim za izjemne strokovne ali promocijske
dosežke pri bogatitvi znanja
Srečko Krč, prof. sociologije v pokoju, voditelj Univerze za III.
življenjsko obdobje, z Jesenic
Prof. Srečko Krč prejme priznanje za dolgoletno organizacijsko in
mentorsko delo na področju izobraževanja odraslih, predvsem v okviru
jeseniške Univerze za III. življenjsko obdobje. Izobraževanju odraslih
se je zapisal že sredi sedemdesetih let, ko je profesuro na jeseniški
gimnaziji zamenjal za strokovno delo na Delavski univerzi, ki jo je osem
let tudi uspešno vodil. Pod njegovim vodstvom se je število
izobraževalnih programov in zaposlenih nenehno povečevalo. Uvedel je
izobraževanja za mladino in starše ter poljudna predavanja za najširšo
javnost. Vsa leta je ostal dejaven tudi kot mentor in predavatelj v
šolah za odrasle. Sam se je dodatno izobraževal po programih Zveze
delavskih univerz, Zavoda za šolstvo in Andragoškega centra Slovenije.
Po upokojitvi se njegova ustvarjalna zavzetost ni prav nič zmanjšala;
postal je dejavni član Društva upokojencev Jesenice in ustanovil
Univerzo za III. življenjsko obdobje, ki jo od leta 1994 tudi uspešno
vodi. Navdušen za nove izobraževalne prijeme se je pridružil promociji
kulture vseživljenjskega učenja v okviru TVU. Od leta 1999 je zelo
uspešen organizacijski vodja prireditev Tedna vseživljenjskega učenja v
občini Jesenice. Jeseniški TVU se – predvsem po zaslugi Srečka Krča -
odlikuje po tradicionalnosti sodelovanja, po medgeneracijskem
sodelovanju ustvarjalcev kulturnega in izobraževalnega utripa Jesenic v
času festivala učenja, pa tudi po obsežnosti programa in kakovosti
izobraževalnih ter drugih festivalskih prireditev.
Borut Rovšnik, umetnostni zgodovinar, mag. informacijskih znanosti –
muzeolog iz Mestnega muzeja Ljubljana
Mag. Borut Rovšnik se zaveda nalog, ki jih ima muzej kot prostor
neformalnega in socialnega učenja, zato je po diplomi iz umetnostne
zgodovine znanje nenehno nadgrajeval s študijem literature in na
potovanjih. Najprej je bil zaposlen kot kustos za kulturno zgodovino v
Kamniškem muzeju, kjer je pomagal rešiti nekaj ogroženih kulturnih
spomenikov, na primer tamkajšnjo frančiškansko knjižnico. Po prihodu v
Mestni muzej Ljubljana se je lotil ustanavljanja sodobne muzejske službe
za stike z javnostjo in delo z obiskovalci. Ob teh nalogah je spoznal,
da potrebuje nova znanja, zato se je udeležil Mednarodne poletne šole v
Brnu in odšel na študijsko potovanje po evropskih muzejih, kjer je
preučeval metode muzejskega komuniciranja. Leta 1995 je opravil
magisterij na temo Evalvacija muzejskih razstav. Delo v muzeju je
prilagodil sodobnim pogledom, ki temelje na dostopnosti muzealij in
zbirk ter na odprtem komuniciranju z obiskovalci, ki imajo pravico
izražati tudi svoja pričakovanja in kritična mnenja. Potrebe in želje
obiskovalcev nenehno raziskuje. Upoštevajoč rezultate uvaja nove oblike
prenosa muzejskih sporočil. Med prenovo Mestnega muzeja mu je zaupana
pomembna naloga ohranjanja stika z obiskovalci. Dobitnik priznanja
posebej skrbno oblikuje pedagoške programe. V »arheološkem peskovniku«
najmlajši ob igri spoznavajo poklic arheologa in muzealca; za šolsko
mladino pripravlja predavanja, vodene oglede in delavnice; odraslim iz
doma za starejše občane je slikovito predstavil rimsko kulturo na naših
tleh… Kot voditelj Muzeoforuma omogoča pretok strokovnega znanja in
izkušenj na državni in mednarodni ravni. Ob 10-letnici Muzeoforuma je v
ospredje postavil prav vprašanje muzeja kot središča vseživljenjskega
učenja.
Dr. Ivan Kejžar, upokojeni izredni profesor Univerze v Mariboru, mag.
komunikologije in dr. industrijske pedagogike iz Kranja
Dr. Ivan Kejžar je v svoji bogati pedagoški poklicni poti deloval na
različnih področjih: bil je organizacijski svetovalec v podjetjih,
organizator in predavatelj funkcionalnega izobraževanja, univerzitetni
učitelj in raziskovalec. Za seboj ima 40-letne izkušnje v izobraževanju
odraslih, 30 let je svoje pedagoško in raziskovalno delo združeval s
cilji Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Sprva je dr. Kejžar
delal v industriji kot tehnolog in organizator izobraževanja. Že tedaj
opravil več raziskav o delovanju izobraževalnih središč, da je lahko
razvil lastno metodo načrtovanja organiziranosti izobraževanja
zaposlenih v podjetjih. Zasnoval je tudi izvirni sistem funkcionalnega
izobraževanja kadrov, še posebej ljudi na vodilnih delovnih mestih.
Ustvarjalno je posegel na področja sistemizacije in vrednotenja dela,
nomenklature poklicev, usposabljanja kadrovikov, izobraževanja za
varstvo pri delu, planiranja, programiranja in organizacije
pripravništva, izobraževanja inštruktorjev praktičnega dela ter
usposabljanja organizatorjev izobraževanja. Kot pedagog je vedno
uporabljal najsodobnejše oblike izobraževalnega procesa. Nekatere je še
dodatno razvil in jih tako prilagodil učnim vsebinam, za katere je bil
kot predavatelj odgovoren. Zaradi bogatih izkušenj je bil večkrat v
vlogi svetovalca, vodil Center za funkcionalno izobraževanje in
svetovanje, bil predstojnik Organizacijske katedre in založbe Moderna
organizacija. Na novo je oblikoval okrog 100 izobraževalnih programov in
sodeloval pri funkcionalnem izobraževanju prek 2.000 slovenskih
managerjev. Nove rešitve za sisteme izobraževanja je pripravil za
približno 50 podjetij.
Dušica Kunaver, prof. angleščine in ruščine v pokoju iz Ljubljane
Dušico Kunaver mnogi poznamo kot zbiralko ljudskega izročila. V
zakladnici njenih knjižnih objav so ljudske pesmi, pripovedke, reki in
legende, tudi življenjepise najdemo vmes. Od leta 1996 je samo v zbirki
Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, izšlo 16 del. In vendar je to
le sad drugotne, lahko bi rekli ljubiteljske dejavnosti, medtem ko je
poklicna pot Dušice Kunaver izpolnjena s poučevanjem angleščine, z
oblikovanjem izvirnih učnih gradiv, vključevanjem staršev v učenje
jezika in z ozaveščanjem etičnih vidikov poučevanja. Dobitnica priznanja
se zaveda, da živimo v prelomnem obdobju. Vstopamo v nove mednarodne
povezave. Če hočemo biti soustvarjalci prihodnje multikulturne Evrope,
ne moremo naprej brez znanja jezikov. A kako poučevati tuj jezik, da
postavimo trdne temelje znanju, ne da bi ob tem nekritično prevzemali
tuje kulturne vzorce? Dušica Kunaver pozna odgovor. Izhajati moramo iz
lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se
moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge s svojo kulturno dediščino,
zato jo moramo najprej poznati in se naučiti, kako jo predstaviti - na
primer v angleščini. Programi, ki jih je pripravila, segajo od Vrabčje
šole lepega vedenja (za najmlajše) do strokovno zahtevne Angleške
poslovne korespondence. Jezikovna šola Dušice Kunaver je v znamenju
barv. Mavrična bližnjica do angleščine je opremljena s knjigami,
kasetami, sestavljenkami in zloženkami. Staršem je namenjen priročnik
Učim se učiti. Gradiva, namenjena učiteljem, pa opozarjajo na pasti
poučevanja. Pedagoška neugnanost Dušice Kunaver skorajda ne pozna meja.
O temah, ki jih obravnava v svojih knjižnih delih, že več kot 15 let
predava poslušalcem vseh starosti, v najrazličnejših okoljih.
Andragoško društvo, Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje
»Vsak človek je nepogrešljivi košček zgodovine«, beremo v knjigi
Vrtiljak življenja, ki je sad večletnega dela zgodovinsko-etnografskega
krožka Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Študijski krožki so
oblika neformalnega učenja, ki daje posamezniku največ možnosti, da se
izrazi, zato so priljubljeni tudi v Velenju. Univerza za III.
življenjsko obdobje, ustanovljena leta 1986, pa je poskrbela za vzgojo
dobrih mentorjev. V minulem letu je uspešno delovalo kar 53 krožkov, v
katerih je bilo dejavnih 500 'tretješolcev'. Ti najraje pridobivajo
uporabna znanja: uče se lončarstva, pletarstva, vezenja, slikanja,
igranja na inštrumente ali računalništva… Izobražujejo se za bolj
kakovostno življenje na osebni in lokalni ravni: razvijajo spretnosti
sporočanja, negujejo kulturo branja, uče se jezikov in skrbe za zdravje.
Opravili so zanimive etnografske, zgodovinske in geografske raziskave,
prirejajo okrogle mize in predavanja ter pišejo prispevke za objavo v
medijih. Nekateri skušajo slediti svoji umetniški žilici, bodisi likovni
ali pisateljski, prirejajo razstave, litertarne večere in pogovore z
umetniki. Izdali so več knjig in vodnikov: poleg Vrtiljaka življenja
tudi Vpliv rudarjenja na življenje v Šaleški dolini, Graščinski vrtovi
in parki… ter Opis življenjskih poti zanimivih ljudi v Šaleški dolini…
Člani 'društva' se vključujejo v življenje lokalne skupnosti s
prirejanjem turističnih in etnografsko zanimivih dogodkov. Sodelujejo z
Muzejem Velenje, Kulturnim društvom Ivan Napotnik, Turističnim društvom
in občino. Udeležujejo se tradicionalnega Pikinega festivala in Tedna
vseživljenjskega učenja, pripravljajo pa tudi izbirne vsebine za osnovno
šolo. Vsaka študijska skupina vsaj enkrat letno predstavi sadove svojega
dela javnosti. Če vemo, da je takih skupin prek 50, so v Velenju lahko
veseli, da imajo tako ustvarjalne starejše občane, ki so lahko vzor
pripadnikom vseh drugih generacij.
Zveza tabornikov Slovenije
Zveza tabornikov Slovenije deluje po načelih mednarodnega skavtskega
gibanja. Ustanovljena je bila pred 51 leti. Ima okrog 10.000 članov,
organiziranih v vode, družine in rodove. Najmlajši se pridružujejo
tabornikom že v predšolski dobi, težišče dela pa je na šolajoči se
mladini. Tradicija taborništva povezuje vzgojo in izobraževanje ter
razvedrilo v druženju z naravo. S tem izhodiščem so povezane tudi
temeljne vrednote, ki so vtkane v celotno delo slovenskih tabornikov:
povezanost z naravo, zavezanost kulturi miru, svobode, sodelovanja in
spoštovanja drugačnosti, spoštovanje posameznika in odgovornost do
skupnosti. Zveza tabornikov Slovenije deluje po načelu izkušenjskega
učenja, s samoizobraževanjem ter posredovanjem znanj in veščin mladim.
Skozi proces vzgoje in izobraževanja gre vsak novi član v času
pripravništva, potem pa pridobljeno znanje nenehno nadgrajuje. Za
smotrno načrtovanje vzgoje in izobraževanja je odgovorna posebna
komisija z izobraževalnim svetom. Poleg priprave podlag in verificiranje
programov za usposabljanje in izobraževanje kadrov, skrbi za izvajanje
izobraževalnih ciklusov na področju vodništva, specialističnih znanj,
vodenja in podpore. V obdobju od leta 1995 do danes je na tečajih,
seminarjih in delavnicah sodelovalo več kot 3.000 udeležencev. Z
vključevanjem v mednarodne povezave se taborniki uče tudi iz tujih
izkušenj, člani skavtskih organizacij iz tujine pa spoznavajo kulturo in
naravne lepote Slovenije. Letošnjega, 12. zleta tabornikov Slovenije v
Tolminu se je, na primer, udeležilo več kot 100 gostov iz desetih držav.
Poleg kakovostnega počitniškega druženja v neokrnjeni naravi so imeli
vsi skupaj čudovito priložnost, da se med seboj spoznavajo, izmenjujejo
izkušnje in se tako uče mirnega sožitja in ustvarjalnega, medkulturnega
sodelovanja.
Glotta Nova, zasebna izobraževalna ustanova iz Ljubljane
Najbolj razvejena ponudba programov Glotte Nove, zasebne izobraževalne
ustanove iz Ljubljane, je namenjena učenju tujih jezikov. Pouk poteka
skupinsko ali individualno, v obliki tečajev, seminarjev in delavnic.
Zdaj se pripravljajo na uvedbo študija jezikov na daljavo. Nenehno
sledijo inovacijam in jih vključujejo v svoje delo. Glotta Nova je
pooblaščena izvajalka nekaterih mednarodno priznanih licenčnih programov
in metod. Razvili so poučevanje odraslih po metodi globalnega učenja, ki
združuje dosežke nevro-lingvističnega programiranja, mentalnega
treninga, kvantnega učenja in drugih. V svoje delo vključujejo tudi
oblike neformalnega učenja, predvsem študijske krožke, ki jih je v
zadnjih treh letih obiskovalo 280 odraslih. Osebe, ki potrebujejo nasvet
ali pomoč pri odločitvi za izobraževanje, lahko obiščejo Svetovalno
središče. Deluje tudi enota za samostojno učenje, kjer je bilo
opravljenih že prek 30.000 učnih ur. V Glotti Novi zagotavljajo učno
pomoč brezposelnim po »Programu 5000«, z brezplačnim učenjem v klubih so
pomagali okrog 900 posameznikom. S svojo izobraževalno ponudbo se že vsa
leta vključuje v program Tedna vseživljenjskega učenja (TVU); njihovih
izobraževalno-informativnih dogodkov se vsako leto udeleži okrog 1.000
občanov. Z metodami, ki jih Glotta Nova uporablja, in njihovo
kombinacijo povečujejo odprtost programov za najrazličnejše uporabnike -
pomagajo jim premagati ovire pri odločanju in doseganju učnih ciljev,
saj predvsem z metodo globalnega učenja uspešno premagujejo učne težave
in predsodke učečih. Za večjo dostopnost izobraževanja so v Središču za
samostojno učenje razvili multimedijski program »Učim se učiti«.
Usposobili so se za izobraževanje različnih specifičnih skupin odraslih,
med njimi tudi pedagoških in andragoških delavcev, katerim so namenili
prek 120 programov za usposabljanje pedagoško-andragoških delavcev. Za
kulturo učenja in obveščenost javnosti skrbijo z izdajanjem knjig,
časopisov Glotta Nova News in PedaGlot ter z objavljanjem v drugih
sredstvih obveščanja.
Območna organizacija ZSSS Podravja, Maribor
Danes, ko je svet negotov in na vseh področjih zaznamovan z mnoštvom
sprememb, ne zadošča več solidarnost socialnih zaveznikov, kar naj bi
sindikati v skladu s tradicijo bili; tudi dostop do informacij je le
nujno potrebno orodje. Resnična moč se skriva v prebujeni zavesti in
znanju, kajti pravice in svoboščine so nam zagotovljene le, če jih
poznamo in uveljavljamo. Tega se zavedajo tudi v Območni organizaciji
ZSSS Podravje, kjer so za potrebe svojega članstva - poleg seminarjev,
svetovanj, pravne pomoči in izdajanja različnih tematskih zloženk,
brošur ter drugih publikacij, razvili mrežo študijskih krožkov. Z njimi
zagotavljajo nenehno spopolnjevanje zaposlenih v območni enoti ter
sindikalnih zaupnikov in članov svetov delavcev v podjetjih in zavodih.
Za kakovostno delo v študijskih krožkih so usposobili vodjo in več
mentorjev. Doslej so s pomočjo krožkov obdelali kar 13 tematskih
področij. Med njimi so vprašanja soupravljanja v podjetjih, kako postati
uspešen sindikalni zaupnik, kako reševati konflikte v podjetjih, kakšne
so naloge sindikatov pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo... V
zadnjih dveh letih naletimo na naslove: Pravice delovnih invalidov,
Delovna razmerja po novem, Prosti pretok delovne sile, zaposlovanje
tujcev in dnevni migranti ter Poti iz brezposelnosti. V krožkih se je
usposabljalo več kot 100 sindikalnih zaupnikov in članov svetov
delavcev. Sadovi njihovega dela so zanimive tematske brošure in
priročniki, videokaseta, posveti, okrogle mize in druge oblike javnih
osvetlitev perečih vprašanj. Tako vključevanje študijskih krožkov v
širše socialno okolje je pripomoglo tako k širitvi novih spoznanj kot
tudi k rasti kulture učenja in popularizaciji študijskih krožkov kot
oblike pridobivanja in posredovanja znanja.
Mestna občina Maribor
Maribor se med slovenskimi občinami odlikuje po tem, da namenja
izobraževanju odraslih največji delež proračunskega denarja na
prebivalca. Taka naravnanost je resda podprta s tradicijo, vendar ni
samoumevna, saj vemo, da je tamkajšnje gospodarstvo po osamosvojitvi
Slovenije doživljalo zelo hudo krizo, ki jo premagujejo tudi s pomočjo
vlaganja v znanje. S sofinanciranjem programov izobraževanja za odrasle
občina omogoča, da se vanje vključujejo tudi tisti, ki plačila ne bi
zmogli. Med njimi so predvsem brezposelni in mlajši odrasli, ki
potrebujejo novih spodbud in učnih možnosti, podprtih s svetovanjem in
učno pomočjo. Tega jim ne zagotavlja le Andragoški zavod – LU Maribor,
ustanova z najdaljšo andragoško prakso in najbogatejšo ponudbo
izobraževalnih programov v Podravju, temveč tudi inovativni zasebni
izobraževalni zavod Doba, zasebni zavod Pekarna z Infopeko, Academia AS
Asistent, Sklad za razvoj človeških virov, Društvo inženirjev in
tehnikov in ne nazadnje mladostno prodorni Mladinski kulturni center
Maribor. In omenili smo le najodličnejše. Župan Mestne občine Maribor,
Boris Sovič, ugotavlja, da so najhujšo krizo v devetdesetih premagovali
z ukrepi dejavne politike zaposlovanja, ljudje so se izobraževali,
usposabljali in preusposabljali. Letno se je teh programov udeležilo več
kot 5.000 oseb. Izobraževalnih nalog pa je še veliko, saj letošnji
podatki kažejo, da je med brezposelnimi na Mariborskem največ oseb z
osnovno šolo - pogosto celo nedokončano. Izobraževanja pa ne potrebujemo
le za pridobitev »boljše službe« ali za večjo gospodarsko uspešnost,
temveč tudi zaradi nas samih. Nova spoznanja in pozitivne učne izkušnje
ljudi osrečujejo, zato MO Maribor podpira tudi šole za starše,
svetovalne programe za mlade, programe temeljnega izobraževanja za
rizične skupine, programe za osebnostni razvoj in življenjsko uspešnost,
pa tudi festivalsko naravnano ponudbo TVU, s katero uveljavljajo učenje
kot eno temeljnih vrednot.
|
