|
Komisija za podelitev priznanj Andragoškega
centra Slovenije za posebne dosežke pri učenju odraslih v Sloveniji za
leto 2003 se je po pregledu vseh predlogov, prejela jih je 48, odločila,
da bo priznanja podelila naslednjim trinajstim kandidatom:
I. Priznanje posameznikom/-cam za izjemne učne
uspehe in bogatitev lastnega znanja
János Göncz iz Lendave, slikar
János Göncz je moral kot mlad
kmečki fant zaradi vojne večkrat prekiniti šolanje in se seliti, vendar
je kljub temu neomajno sledil svojemu življenjskemu cilju. V Nemčiji se
je ob delu izučil za orodjarja, kot slikar pa je samouk. Njegova
ustvarjalnost je bila že doslej za zgled mnogim ljudem. Je odprtih rok:
marsikatero svojih del je podaril posameznikom, pa tudi javnim
ustanovam, doma in v tujini. S pridobljenim znanjem in spodbudo je
pomagal ženi, ko se je začela učiti slikanja. Od leta 1991 živi v
rojstnem kraju. Svoje znanje ter razumevanje sveta bogati ob branju
knjig in v stikih s prijatelji - slikarji. Napisal je knjigo o nekdanjem
življenju na vasi in jo opremil z motivi iz mladosti. Razstavlja od leta
1975, v tujini (Nemčija, Madžarska) in doma. Za slike na temo Ekologija
in naravna dediščina je bil tudi nagrajen.
Dolores Novak iz Postojne, maturantka na Srednji zdravstveni šoli
Ljubljana
Danes 25-letno Dolores iz
Postojne je prometna nesreča, v kateri si je močno poškodovala glavo, za
več let priklenila na posteljo in invalidski voziček. Povsem na novo se
je morala naučiti vseh veščin, tudi hoje, govora, pisanja, branja... Po
večletni rehabilitaciji končuje Srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani. V
učnih središčih Ljudske univerze Postojna in Athena se uči računalništva
in tujih jezikov, v Društvu keramikov Gaja v Postojni pa oblikovanja
gline, kar ji pomaga pri vključevanju v vsakdanji življenjski utrip.
Dolores je predlagatelje navdušila s svojo vztrajnostjo, vedrino,
pozitivnim pogledom na življenje, zaupanjem vase in neizmerno željo po
znanju.
Tadej Svete iz Ljubljane, zapornik, študent
Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Tadej je zapustil srednjo šolo v
3. letniku. Kasneje ga je življenjska pot privedla v Zavod za
prestajanje kazni zapora Ljubljana. Tu se je odločil, da si bo
prijaznejšo pot v prihodnost utrl z izobraževanjem. Z odliko je dokončal
srednješolski program in maturiral, potem pa se je v študijskem letu
2002/2003 vpisal na Fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani. Pri
pripravi na izpite iz matematike je pomagal tudi sozapornikom.
mag. Jože Breznik iz Maribora,
ustanovitelj in direktor Formule, zavoda za izobraževanje Maribor
Poklicna pot Jožeta Breznika je
neločljivo povezana z izobraževanjem. Ni se zadovoljil s prvotnim
poklicem kovinostrugarja, čeprav izhaja iz številčne delavske družine, v
kateri je bil edini, ki se je lahko izobraževal. Sprva je bilo učenje
namenjeno le doseganju njegovih lastnih ciljev, kmalu pa je spoznal, da
lahko znanje in pozitivne izkušnje uspešno uporabi tudi pri ustvarjanju
boljših učnih možnosti za druge. Izobraževanje ob delu mu je odprlo pot
do učitelja praktičnega pouka, učitelja strokovnih predmetov in
ravnatelja poklicne srednje šole; kasneje je postal asistent na visoki
šoli. Je ustanovitelj in direktor prve zasebne srednje šole v Sloveniji.
II. Priznanje skupinam za izjemne učne uspehe
in bogatitev lastnega znanja
Literarno-gledališka skupina Tri gracije iz Ljubljane
Skupina Tri gracije, ki jo
sestavljajo dr. Marija Kalan, Vida Mehle in Štefka Orešnik (vodja), nas
je očarala s svojo vedrino, ustvarjalnostjo in nenehno pripravljenostjo,
da s svojimi dramatiziranimi literarnimi nastopi razveseljujejo druge,
predvsem v domovih za starejše občane. Literarno znanje so 'gracije'
pridobivale s samostojno literarno dejavnostjo v različnih življenjskih
obdobjih, zdaj pa so dejavne v Literarnem klubu upokojencev Slovenije –
LIKUS ter v Društvu za izobraževanje Lipa Domžale. V okviru Univerze za
tretje življenjsko obdobje so za svojo literarno dejavnost prejele več
priznanj. Na nastop se pripravijo popolnoma same: napišejo scenarij,
vadijo, izberejo kostume in opremo, poskrbijo za prevoz… in se kljub
težavam, ki jih prinesejo leta, potrudijo za navdušujoč nastop.
III. priznanja posameznikom/-cam, skupinam,
društvom, ustanovam, podjetjem ali lokalnim skupnostim za izjemne
strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih
dr. Jurij Jug iz Velenja, redni profesor
Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru
Dr. Jurij Jug je področje
izobraževanja odraslih nenehno raziskoval, se preizkušal in potrjeval v
teoriji in v praksi na domači in mednarodni ravni. Vseživljenjsko učenje
je uveljavljal na različnih področjih formalnega in neformalnega učenja:
kot predavatelj v okviru različnih visokošolskih programov, pa tudi na
tečajih, v večernih šolah delavskih univerzah, v muzeju ter z objavami v
sredstvih javnega obveščanja. Obsežno področje profesorjevega delovanja
je posvečeno raziskovanju filozofskega, kulturološkega in zgodovinskega
ozadja pedagoške, andragoške ter kadrološke teorije in prakse. Vodil je
raziskovalne naloge nacionalnega pomena; med njimi sta najodmevnejši
Nastanek in razvoj izobraževanja odraslih na Slovenskem v obdobjih
1750-1918, 1919-1941 in 1945-1990 ter Izobraževanje na daljavo – novi
pristopi k izobraževanju odraslih.
Ernest Vodopivec iz Maribora, direktor Ljudske
univerze Ormož
Ernest Vodopivec se je kot
direktor Ljudske univerze Ormož, ki deluje na izobrazbeno in gospodarsko
slabo razvitem območju, odločil, da z različnimi oblikami
vseživljenjskega učenja in sodobnimi metodami izobraževanja odraslih
ustvarjalno poseže v življenje podeželskega prebivalstva. S sodelovanjem
v domačih in mednarodnih projektih je prispeval k dvigu izobrazbene
ravni občanov. Ljudsko univerzo Ormož je vključil v projekt Ponudimo
odraslim kakovostno izobraževanje. Izobraževalno ponudbo nenehno
prilagaja potrebam prebivalstva: uvedel je verificirani program
kmetijsko-podjetniške dejavnosti za poklice kmetijsko-gospodinjski
tehnik in kmetijsko-gospodarski tehnik. Z izpeljavo projekta Dostopnost
do informacijsko-komunikacijske tehnologije se bo dvignila raven
računalniške pismenosti v Ormožu in v okoliških vaseh, kjer so odprli
kar osem novih informacijsko-komunikacijskih središč.
mag. Viktorija Bevc iz Ljubljane, utemeljiteljica in voditeljica
programa usposabljanja za nadomestno starševstvo pri Društvu Deteljica
Mag. Viktorija Bevc prejme
priznanje za izviren program izobraževanja in usposabljanja za
kakovostno partnerstvo in nadomestno starševstvo. Cilj tega programa je
zagotoviti otrokom brez rodnih staršev srečno otroštvo in zdrav
osebnostni razvoj. Program izvaja v okviru Društva Deteljica, ki ga je
sama ustanovila. Nosilni steber vseh dejavnosti je neformalno učenje ter
pridobivanje novih veščin in izkušenj, tako na društveni kot na osebni
in partnerski ravni. Vključuje različna področja, od seznanjanja z
zakonodajo in ukrepi države, prek strokovnih vidikov socialnega dela,
premagovanja stisk otrok in posvojiteljskih parov, stisk mater, ki
oddajo otroka v posvojitev, pa vse do konkretnih oblik pomoči osebam, ki
so se odločile za posvojitev ali rejništvo otroka. Poleg skupinskega
dela, ki omogoča učenje na zgledih in daje občutek varnosti, je zelo
pomembna izmenjava izkušenj in podpora pri sprejemanju obremenjujoče
stvarnosti.
prof. Marija Saje iz Ljubljane, mentorica na
Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani
Profesorici Mariji Saje je
hvaležnih več rodov slovenskih izobražencev, ki so si pot v prihodnost
utirali v gimnazijah, na katerih je poučevala francoščino. Njena
poklicna pot se je začela med svetovnima vojnama. Morala se je soočiti s
predsodki pretežno moškega profesorskega zbora in dijaštva. Prepričana,
da znanje odpira vsa vrata, je sklenila vse prepričati s svojo
strokovnostjo in vedno novim znanjem. In uspelo ji je! Tudi na državni
ravni. Po II. svetovni vojni je namreč dosegla, da je bil pouk
francoščine vključen v gimnazijski program. Oprijela se je novih učnih
metod, med katerimi je bilo najodmevnejše delo v gledaliških krožkih.
Mnogim njenim dijakom je sodelovanje v krožku utrlo poklicno pot.
Zadnjih 11 let razdaja svoje znanje na Univerzi za tretje življenjsko
obdobje v Ljubljani. Svoje znanje še vedno nadgrajuje, tudi s potovanji.
Za leta se ne meni in pogumno premaguje svojo gibalno oviranost.
Skupina za kulturo govora pri Radiu Slovenija
iz Ljubljane
Skupina za kulturo govora na
Radiu Slovenija, ki deluje pod vodstvom Cvetke Šeruga Prek, prejme
priznanje za načrtno, neformalno izobraževanje radijskih, v zadnjih
letih pa tudi televizijskih govorcev. Skrb za kulturo govora ima na
Radiu Slovenija že 40-letno tradicijo. Temelje usposabljanja je
postavila Ana Mlakar; med zdajšnjimi mentorji so tudi njeni učenci, ki
sledijo žlahtni tradiciji njene šole. Skupino sestavljajo trije
profesorji slovenskega jezika in izkušeni, najboljši
praktiki-napovedovalci. Usposabljanje je namenjeno predvsem mladim
novinarjem in napovedovalcem. Pouk poteka v manjših skupinah (do 8
kandidatov). Najobsežnejše področje fonetičnih vaj je namenjeno
pravorečju. Izhodišče za vse vaje so tipične napake, ki jih slišimo v
javni rabi. Praktične vaje pred mikrofonom temeljijo na dolgoletnih
izkušnjah najboljših napovedovalcev Radia Slovenija.
Borza znanja iz Ljubljane
Borza znanja iz Ljubljane, ki jo
vodi Edita Flegar, deluje v Delavski knjižnici, enoti Knjižnice Otona
Župančiča. Tu je najstarejše stičišče med povpraševalci in ponudniki
posebnih, marsikdaj že pozabljenih znanj, veščin in spretnosti.
Priznanje prejme za vzorno opravljeno vlogo koordinatorja vseh borz
znanja v Sloveniji in za izjemne uspehe na področju promocije
neformalnih oblik vseživljenjskega učenja. Borza znanja povezuje
posameznike, ki se želijo nečesa naučiti, s tistimi, ki žele svoje
znanje, izkušnje in informacije ponuditi drugim. Je tudi posrednica med
ljudmi, ki bi radi sodelovali v kakšni dejavnosti ali spoznali osebe s
podobnimi interesi ali konjički. V ta namen je razvila posebno mrežo
obveščanja javnosti. Prek Centra za slovenski jezik pomaga tudi tujcem
pri navezovanju izobraževalnih, strokovnih in socialnih stikov.
Društvo Zreli vedež s Ptuja
Društvo, ki združuje upokojene
učiteljice, je nastalo v povezavi z Univerzo za tretje življenjsko
obdobje, da bi s svojim znanjem in bogatimi življenjskimi izkušnjami
pomagalo h kakovostnejšemu kulturnemu utripu v matičnem okolju. Članice,
vodi jih Viktorija Dabič, se samoizobražujejo v študijskih krožkih in na
strokovno vodenih »sredinih izletih«, na katerih spoznavajo svoje okolje
z različnih zornih kotov. Z zgledom in prirejanjem
kulturno-izobraževalnih dogodkov vnašajo zavest o nujnosti
vseživljenjskega učenja tudi v širše okolje. Pri ljudeh znajo zbuditi
radovednost in veselje do novih znanj. Pogosto priskočijo na pomoč,
predvsem v izobraževalnih in kulturnih ustanovah, saj je v društvu
visoko razvita kultura prostovoljskega dela. So za zgled, kako lahko
upokojeni intelektualci svoje znanje vse življenje nadgrajujejo in ga
uporabljajo v dobro skupnosti.
Sklad Mitja Čuk ONLUS z Opčin pri Trstu
Sklad deluje od leta 1979, ko je
v prometni nesreči umrl devetletni Mitja, ki je imel Downov sindrom.
Takrat se je porodila misel, da se mora iz žalostne izkušnje roditi
nekaj dobrega, in tako je bila ustanovljena prva organizacija na
Tržaškem, ki je zagotavljala pomoč ljudem, zaradi bolezni odrinjenim na
rob družbe. Sklad se posveča oskrbi prizadetih mlajših odraslih in
pomoči njihovim družinam, razvija pa tudi različne oblike socialnega
povezovanja in izobraževanja. Poleg Sklada Mitje Čuka so leta 1988
ustanovili tudi vzgojno-zaposlitveno središče za mlajše odrasle, ki so
se znašli v telesni ali duševni stiski. Izobraževanju in povezovanju
ljudi je namenjen mesečnik za vzgojo in izobraževanje Škrat, ki izhaja
že enajsto leto, in je za zdravstveno in gibalno ovirano mladino zelo
dobrodošla oblika posredovanja neformalnih učnih in kulturnih vsebin. V
njem najdemo vrsto navodil in spodbud za kakovostnejše duhovno,
družinsko in telesno življenje oseb s posebnimi potrebami.
|
