Komisija za podelitev priznanj Andragoškega centra Slovenije za posebne dosežke pri učenju odraslih v Sloveniji za leto 2001 se je po pregledu vseh predlogov, letos jih je bilo 48, odločila, da bo priznanja podelila naslednjim 14 kandidatom: 

I. SKUPINA PRIZNANJ
Andragoškega centra RS za leto 2001 je namenjena posameznicam in posameznikom za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja.

Roy Goreya (Brezje)

"Kjer je volja, tam je pot." To pomenljivo načelo bi lahko pripisali vsakomur izmed naših letošnjih dobitnikov priznanj, za življenjsko vodilo in naslov svoje knjige pa si ga je izbral Roy GOREYA, univerzitni diplomirani ekonomist, zaposlen v Društvu Invalidski forum Slovenije kot svetovalec za stike z javnostjo. Roy Goreya je že ob vstopu v šolo izgubil 95% sluha, a ni podlegel črnogledosti. Starši in zdravniki so ga spodbujali, da je vztrajal in v rednem programu dokončal ne le osemletko, temveč tudi srednjo ekonomsko šolo. Želja po znanju je bila premočna, da bi odnehal. Vpisal se je na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, smer trženje, in bil prvi slušno prizadeti diplomant. Med študijem se je učil tudi govorništva in javnega nastopanja. 
Najbolj trnjev del poti je prehodil po končanem študiju, ko zaradi slušnega aparata dolgo ni mogel najti zaposlitve. A težke izkušnje mu tudi tokrat niso vzele poguma. Zbral jih je in predstavil v knjigi, ki je izšla letošnjo pomlad. Namenil jo je ljudem, ki si - kljub stiskam - želijo utreti pot k osebnemu uspehu. "Na to, kar se mi je zgodilo, lahko gledam kot na največjo kazen, ali kot na darilo. Jaz sem se odločil za darilo", nam sporoča.
V delovnem okolju radi povedo, da ljudi s posebnimi potrebami navaja na samospoštovanje in samopomoč, brezposelnim vliva samozavest, pripravlja pa tudi lasten izobraževalni program, s katerim ima namen navdušiti ljudi za samorazvoj. 

Elizabeta Janota (Prevalje)

Elizabeta Janota, mati, žena in kmetica, pa tudi vedoželjna in vzorna študentka, polna načrtov za prihodnost, prihaja s Prevalj. Pred desetimi leti je končala srednjo šolo pedagoške smeri na Gimnaziji Ravne, potem pa rodila hčer in ostala doma. Leta 1994 sta si z možem uredila dom, potem pa se je Elizabeta vpisala na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, v program poslovne šole, kjer je leta 1999 tudi diplomirala. Med študijem je bila zaposlena v podjetju z galerijsko dejavnostjo, potem pa se je njena družina povečala še za enega člana in ta - resda veseli dogodek - je mladi materi prinesel tudi stisko, saj je po končanem porodniškem dopustu ostala brez zaposlitve. Toda ni se predala! Prebirala je literaturo o vzgoji otrok in moči pozitivnega mišljenja, slikala na svilo, izdelovala maske in nakit ter oblikovala figure iz gline. Ko je rodila tretjega otroka, se je z družino preselila domov, na hribovsko kmetijo. Zdaj se je morala učiti tudi kmetovanja in vrtnarjenja, a je kljub vsemu še isto jesen diplomirala. Lani se je namenila nadaljevati študij na Visoki poslovni šoli Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer mednarodno poslovanje. Študira z občudovanja vredno vnemo, končuje že četrti letnik. Nobene stvari v življenju ne sprejema vdano in nekritično, vedno išče bistvo in nove, boljše poti v prihodnost. Zdaj preudarja lastne možnosti za zaposlitev. Ker ima posestvo lepo naravno lego, ima namen ustvariti sodobno urejeno, ekološko turistično kmetijo.

Marjan Račnik (Podvelka)

Marjan Račnik iz Remšnika je prehodil zanimivo učno pot od oblikovalca kovin - strugarja, prek organizatorja društvenih dejavnosti, planinskega vodnika, voditelja študijskih krožkov in publicista, do raziskovalca zgodovine in etnografskih posebnosti svojega kraja ter - končno - študenta. Z vedoželjnostjo in ustvarjalnostjo je zgled mnogim. Kot predsednik Društva podeželske mladine Dravska dolina ali Planinskega društva Ožbalt-Kapla posreduje znanje vsem, ki si ga želijo. Za vsako dejavnost se je dodatno izobraževal: obiskoval je šolo za planinske vodnike, usposabljal se je za mentorja študijskih krožkov, razvijal je sposobnosti za nastopanje v javnosti in pisno sporočanje. Pomagal je ustanoviti kar štirih društva: kulturnego, športno in hortikulturno ter društvo upokojencev, dejaven pa je tudi v komisiji za sodelovanje obmejnih občin. Potrebo po učenju in samorazvoju prebuja kot mentor v študijskih krožkih; kar 11 jih je že vodil! Zgodovinsko in etnografsko gradivo, ki ga je zbral s preučevanjem arhivov ali pa so ga pridobili člani krožkov, je pripravil za objavo v brošuri "Remšnik, naš kraj". Prepričan, da je vse dosegljivo, se je odločil tudi za nadaljnje formalno izobraževanje. Ob delu končuje Srednjo ekonomsko šolo, namerava pa nadaljevati študij ekonomije na višji stopnji, posebno še, ker se bo lahko vpisal v program študija na daljavo. 

mag. Gojka Pajagič Bregar(Ljubljana)

Življenje tkanin skriva čudovite, včasih kar neverjetne zgodbe. Restavrator tekstila jih odkriva in nas po nitkah in zankah vodi skozi čas. Lepota minulih obdobij tako najde odmev v naši zavesti in uide pozabi. Dosežki mag. Gojke Pajagič Bregar so izjemni predvsem zato, ker je široko paleto drobnih znanj in veščin, ki jih je osvajala od malih nog, uspela vkomponirati v načrtovanje svoje izobraževalne in poklicne poti na različnih stopnjah, dokler ni dosegla pričakovanih znanj za prav redek in iskan poklic kustodinje in konservatorke ter restavratorke tekstila, za katerega ne usposablja noben program formalnega izobraževanja. Zdaj je že več let zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, kjer je odgovorna za ohranjanje dragocenih primerkov tekstilne kulturne dediščine. Gojka Pajagič Bregar se je že v domačem okolju učila oblikovanja, preje, šivanja, krojenja, pletenja in različnih tehnik vezenja. Tudi po prihodu na študij v Ljubljano, kjer je na Filozofski fakulteti diplomirala iz umetnostne zgodovine, jo je ljubezen do vsega lepega spodbujala k ustvarjanju. Verjetno pa bi igra barvnih niti ostala le 'konjiček', če ne bi odkrila čudovitih možnosti, ki jih oblikovalcu ponuja svila. Lotila se je ročni obdelave tkanin; začela je razstavljati in prejela več priznanj. To ji je odprlo vrata v strokovne delavnice na tujem, nova znanja pa so jo pripeljala v Narodni muzej Slovenije, kjer je odgovorna za ohranjanje občutljive, tekstilne kulturne dediščine. 

Janez Mrak (Medvode)

Lepoti je svoje ustvarjalne moči zapisal tudi Janez Mrak, podjetnik iz Medvod, oblikovalec pohištva, ki se izraža skozi les. V prvotnem delovnem okolju ni nihče razumel njegove želje po napredku. Izobraževal se je na lastne stroške in z odliko končal večerno Srednjo lesarsko šolo v Ljubljani. Potem je odprl lastno podjetje, v katerem je bil sprva edini zaposleni. A ustvarjalnost je bila kronana z uspehi. Obseg dela je rasel, lahko je zaposlil najprej ženo, zdaj pa omogoča zaslužek še trinajstim domačinom. S širitvijo podjetja so se pojavile tudi nove potrebe po izobraževanju. Opraviti je bilo treba tečaje iz požarne varnosti in varstva pri delu, vodenja poslovnih knjig in novostih v zakonodaji, pridobiti znanje računalništva in licenco za vožnjo tovornih vozil… Ker je delovna orodja uvozil iz tujine, je moral tam opravljati tudi tečaj za delo z njimi, kar je terjalo nova jezikovna znanja. Ta je potreboval tudi za uspešen prodor na tuje trge! Spopolnjevanje je bilo potrebno tudi za delo z lesom, ki je lepa, a občutljiva surovina. Tako se je Janez Mrak učil površinske obdelave lesa in spoznaval kemično sestavo lakov. Čedalje zahtevnejše naloge, povezane z vodenjem, so botrovale odločitvi za vpis v večerno šolo podjetništva. Podjetje gospoda Mraka je "učna delavnica", v kateri je doslej opravilo pripravništvo 6 tehnikov in mizarjev, trije med njimi so že samostojni podjetniki. 
 

II. skupina priznanj ACS je namenjena 
skupinam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja

Študijska skupina "Mediji in novinarstvo" 

Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je mnoge presenetila z neomajno voljo, da prodre v javnost in ji predstavi vizijo življenja v obdobju po upokojitvi, ko je nevarno, da se človek umakne, čeprav je še poln ustvarjalnih sil in ukaželjnosti. Odločitev za nastanek skupine je bila rojena ob obisku francoskega radia, ki se je uveljavil kot 'radio brezdomcev, novinarjev in strokovnjakov'. Tudi v našem okolju je veliko skupin s posebnimi potrebami, med njimi so tudi ljudje v poznih letih, ki so jim vrata v javnost zaprta, o njihovih potrebah pa odločajo pripadniki mlajših generacij. Osem navdušenih učencev 'novinarstva' je pod vodstvom Nataše Dolenc in Ajde Kalan, kasneje pa z mentorico Tatjano Pirc, odkrivalo posebnosti najvplivnejših medijev - najprej radia. Učili so se pisnega in govornega sporočanja, spoznali načela novinarske etike. Sad izobraževanja je bil niz radijskih oddaj "Staro za novo", ki so jih pripravili za Radio Slovenija. Enako skrbno so se lotili tudi priprav na izdajo časopisa. Učili so se urednikovanja, tehničnega urejanja, pisanja, anketiranja, pridobivanja sponzorjev, lektoriranja…, pa tudi odnosov; v pozni pomladi so bili tako uspešno rojeni "Tretješolci". 

Društvo za razvoj podeželja Kapele (Kapele)

združuje ustvarjalne sile sedmih vasi z obrobja brežiške občine. Ta košček sveta je v premenah časa utrpel veliko izgubo delovnih mest, mladi, ki so imeli izobrazbo, so odšli, doma so ostali le ljudje brez poklicev. Rešitev je bila na dlani, le tistega, ki bi naredil prvi korak, je bilo še treba. Končno je bilo jasno, da napredujejo lahko le skupaj, po načelu: NAREDI, KAR ZMOREŠ, S TISTIM, KAR IMAŠ, TAM, KJER SI! Ustanovili so društvo, namenjeno razvoju turizma, malega gospodarstva in podjetništva v kmetijstvu. Lotili so se sodobnih prijemov oživljanja podeželja, dosegli prve uspehe pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter pri dvigovanju življenjske ravni. Najdragocenejše je bilo spoznanje, da lahko okoliščine - tudi nerazvitost - spreminjajo sebi v prid. Seveda pa se je bilo treba najprej učiti. V dveh letih so imeli skupno 8.000 ur teoretičnih in praktičnih usposabljanj, zagotovili so stalno svetovalno službo, omogočili menjavo znanj in izkušenj na lastnih delavnicah. Prirejajo razstave, etnografske in kulturne prireditve, predstavitve dejavnosti, tekmovanja in raziskovalne tabore. Na lastni stojnici se uče trženja domačih izdelkov. Za njihovo kakovost so prejeli že 8 priznanj (dve zlati, tri srebrna in tri bronasta). Ena članica je dosegla znamko "izdelek domače obrti", osem domačink pa se je odločilo za usmeritev v turizem in uspešno opravilo tečaj za nosilce turistične dejavnosti na kmetijah. 

Društvo keramikov Gaja Postojna (Postojna)

Člane Društva keramikov Gaja iz Postojne je očarala glina, snov, ki voljno sprejema oblikovalčeve roke, hkrati pa sili k raziskovanju in plemenitenju ustvarjalnega izražanja. Društvo je nastalo iz študijskih krožkov, ki jih je leta 1995 organizirala postojnska Ljudska univerza. Sprva so se srečevali in učili kar pri članih doma, saj niso imeli društvenega prostora. Tega jim je občina - zaradi nenehne razstavne dejavnosti - zdaj dodelila, vendar je potreben temeljite prenove. Več let so se učili in delali predvsem sami, a z uspehi, ki so jih dosegali kot društvo in posamič, je dozorela odločitev, da bo treba pot do znanja odpreti tudi drugim. Prirejajo tečaje za otroke, mladino in odrasle, za začetnike in tiste s predznanjem. Začetnike učijo sami, na zahtevnejše delavnice pa povabijo priznane strokovnjake - keramike in akademske kiparje. Doslej so tako priredili tečaj "Glazure", delavnice "Krogla", "Torzo", "Velika forma" in "Primitivna žganja", sodelovali v slovensko-švedskem projektu "Tradicija in kultura", prirejajo pa tudi odprte poletne šole. Člani društva Gaja so redni udeleženci razstav na Postojnskem, sodelujejo na keramičnih bienalih in razstavah ex-tempore, uveljavljajo pa se tudi v tujini. O kakovostni rasti njihovih izdelkov pričajo tako priznanja, ki so jih prejeli, kot tudi odkupi njihovih del. Ena članica društva se je s pridobitvijo naslova "izdelek domače obrti" samozaposlila. S tem pa njihove sanje še niso uresničene. Prepričani so, da se bodo od gline in mojstrov oblikovanja še marsičesa naučili.

ŽKUD Tine Rožanc - folklorna skupina "Veterani" (Ljubljana)

Člani folklorne skupine "Veterani" so se zbrali po dolgem premoru, pred sedmimi leti, in se uspešno pripravili na nastop ob 45-letnici delovanja matičnega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. Ustvarjalno druženje je v njih prebudilo željo, da to ne bi bilo le za enkratno rabo. Sklenili so, da svoj prosti čas vnovič posvetijo plesu. Skupino sestavlja 25 plesalk in plesalcev, v povprečju starih 57 let. Odločeni so, da bodo plesali, dokler jim bodo dopuščale moči! Pretežno veteransko sestavo ima tudi 11-članski glasbeni ansambel. Od leta 1993 "Veterani" redno vadijo pod vodstvom dr. Bruna Ravnikarja - najmanj dvakrat na teden. Obnovili so nekdanje znanje, predvsem plese slovenskih pokrajin, naučiti pa so se morali tudi česa novega. Seveda moramo vedeti, da zahteva študij novega plesa kar šest mesecev trdega dela! Novi plesi so sad njihovega lastnega raziskovalnega dela med ljudmi na podeželju. Tako so nastali Plesi iz ribniške doline in Istrski slovenski plesi. "Veterani" so tako postali pomemben dejavnik odkrivanja in ohranjanja ljudskega - plesnega in glasbenega izročila. V sedmih letih so imel 80 javnih nastopov, od tega 12 celovečernih. Vabijo jih tudi na gostovanja v tujino, saj so glede na starostno sestavo in kakovost programa prava redkost. Doslej so nastopili v Avstriji, Italiji, na Češkem, v Rusiji in Egiptu.
 

III. skupina priznanj ACS je namenjena
posameznicam(-kom), skupinam, društvom, ustanovam, podjetjem ali likalnim skupnostim za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih 

Občina Žalec

Občina Žalec leži na prepišnem območju prometne, rodovitne Spodnje Savinjske doline. Pretežno nižinska pokrajina z 20.000 preibvalci omogoča usmeritev v kmetijstvo, storitvene dejavnosti in turizem. Najznamenitejše izletniške točke so rimska nekropola v Šempetru, dvorec Novo Celje, graščina Plevna ter bogata cerkvena in kmečka arhitektura. V samem Žalcu imajo urejen hmeljarski in gasilski muzej ter rojstno hišo skladatelja Rista Savina, v kateri je tudi likovni salon Oskarja Kogoja. Starostna struktura prebivalstva je dokaj ugodna, nezadovoljni pa so z izobraženostjo občanov. Kar 17% zaposlenih nima dokončane osnovne šole, 33% ima le osemletko ali nepopolno srednjo šolo, ti dve skupini pa predstavljata že polovico vsega prebivalstva! Glede na raven izobrazbe, strukturno brezposelnost in prestrukturiranje gospodarstva je dolgoročna usmeritev v spodbujanje učenja in zagotavljanje izobraževalnih programov preprosto nujna. Lokalna skupnost se na srečo tega zaveda in priznanje ji je bilo podeljeno prav za izjemen posluh, ki ga ima za uveljavljanje vseživljenjskega učenja, za zagotavljanje potrebne infrastrukture, namenjene izobraževanju odraslih, za dolgoročen, finančno podprt načrt za dvig kakovosti življenja v občini ter za zgleden model partnerskega sodelovanja, namenjen reševanju primanjkljajev v izobrazbi, zaposlovanju, samozaposlovanju, informiranju in svetovanju. 

dr. Manca Košir (Ljubljana)

"Če ne bomo začeli slaviti užitka branja, in če branje ne bo postalo bolj družbeno, ne bo preživelo", je prepričana dr. Manca Košir, dobitnica priznanja za izjemne dosežke pri spodbujanju bralne kulture na Slovenskem. V javnosti in kot visokošolska učiteljica nenehno poudarja pomen izobraževanja, branja in učenja za osebno in strokovno rast. V javnosti zastavlja svojo besedo pri uveljavljanju načel odprtosti in dostopnosti izobraževanja, kulturnih dobrin in programov, namenjenih samorazvoju. Možnost, ki je odprta vsakomur, je tudi okuženost z 'bralnim virusom', zato srečujemo Manco Košir v zadnjih letih v različnih okoljih, v katerih zavzeto navdušuje javnost za branje leposlovja, za učenje in druženje ob branju. Od leta 1999 sodeluje z Andragoškim centrom pri širjenju bralne kulture med odraslimi v okviru projekta študijskih krožkov 'Beremo z Manco Košir'. Je predavateljica mentorjem, udeleženka javnih prireditev in sogovornica ljubiteljem leposlovja. Poudarja, da lahko branje in druženje ob branju, pripomoreta k osebnostnemu razvoju, kakovostnim premikom v skupnosti in k aktivnemu državljanstvu. Manca Košir je sebe takole predstavila: "Za učiteljski in novinarski poklic sem se odločila, ker imam rada ljudi in ker želim kaj storiti zanje. Skratka, sem tipična aktivistka ali družbeno angažirana delavka. V časih podivjanega kapitalizma in bolestnega individualizma je to neobičajna življenjska drža, ki se ji mnogi posmehujejo. Ampak ta drža sem jaz. Delo z ljudmi in za ljudi me bogati in dela zadovoljno."

Območna obrtna zbornica Murska Sobota (Murska Sobota)

prejme priznanje za izjemne uspehe pri izvajanju programov usposabljanja brezposelnih ter izobraževanja obrtnikov in podjetnikov, s čimer je zagotovila nove kvalifikacije in zaposlitve, večjo konkurenčnost prekmurskega drobnega gospodarstva, poslovna prodornost in samozavest podjetnikov, dvig izobrazbene ravni, predvsem pa čedalje večja povezanost socialnih partnerjev in pripravljenost za skupno doseganje zastavljenih ciljev. Zbornica s 1327 člani je zasnovana kot servis drobnega gospodarstva na območju 12 prekmurskih občin. Njena naloga je zlasti svetovanje v davčnih in delovno-pravnih vprašanjih ter zastopanje interesov področja nasproti državi. Zato je prevzemanje pobud na polju izobraževanja toliko bolj spoštovanja vredno. V sodelovanju s šolami, podjetji in območnim zavodom za zaposlovanje je začela zbornica izvajati nekatere že opuščene programe usposabljanja za poklice: zidar, tesar, mizar in inštalater strojnih naprav, po katerih je še vedno povpraševanje. Kazalec uspešnosti projekta je zaposlenost večine kandidatov, ki so izobraževanje uspešno končali. Poseben program usposabljanja je namenjen obrtnikom in podjetnikom za lažje spremljanje novosti v zakonodaji, za uspešnejše trženje in boljše poslovne stike. Najuspešnejša so izobraževalna srečanja v obliki delavnic, na katerih udeleženci pridobivajo strokovno-teoretična pa tudi nova praktična znanja. Pod vodstvom strokovnjakov, preizkušenih v mednarodnem poslovnem prostoru, se uče reševati primere, vzete iz lastnih podjetij. 

Melita Cimerman (Maribor)

"Učenje brez razmišljanja je prazno, razmišljanje brez učenja nevarno!" je življenjsko vodilo Melite Cimerman, direktorice Andragoškega zavoda - Ljudske univerze Maribor. Na to mesto jo je pripeljala razgibana poklicna pot, na kateri se je kot profesorica nemškega in italijanskega jezika preizkusila v pedagoškem delu, v prevajanju in vodenju mednarodnih projektov, pritegnilo pa jo je tudi politično delo in delo v društvih. Dolga leta poučevanja so ji prinesla dve zaporedni habilitaciji na Univerzi v Mariboru. Ni bila lahka naloga prevzeti vodstvo v ustanovi s tako bogato tradicijo - prve jezikovne tečaje in splošnoizobraževalna predavanja so v Mariboru prirejali že daljnega leta 1922. Melita Cimerman je tradicijo ohranila, hkrati pa je - s sodelavci - področje dela razširila in posodobila. Nove prijeme razvija v sodelovanju z Andragoškim centrom in z vključevanjem v mednarodne projekte, na primer v "Evropsko mrežo učečih se mest". Zavod ponuja 150 izobraževalnih programov za odrasle, omogoča pridobitev kar 20 strokovnih nazivov in je edini izvajalec programov za ljudi s posebnimi potrebami v regiji. Da je Melita Cimerman lahko kos tako velikopoteznemu programu, se mora tudi sama spopolnjevati. V zadnjih letih je obiskovala šolo za ravnatelje, učila se je računalništva, obiskovala strokovne seminarje in jezikovne šole v tujini ter se udeležila dvojezične delavnice Čezmejno sodelovanje na podeželju. Pomemben vir spodbud so mednarodna sodelovanja v programih Phare ter članstva v ekspertnih skupinah, zvezah in društvih.


Knjižnica Otona Župančiča Ljubljana (Ljubljana)

je nastala pred dvajsetimi leti, z združitvijo Mestne - nekdaj Šentjakobske - knjižnice, Delavske ter Pionirske knjižnice. To pa še niso vse enote ustanove, ki ji podeljujemo priznanje. Skoraj trideset let že deluje potujoči Bibliobus, ki s knjigami oskrbuje kraje v odmaknjeni okolici Ljubljane; pred šestimi leti so odprli Knjižnico Poljane, lani pa je v podhodu železniške postaje zaživela enota Kolodvor. V Knjižnici Otona Župančiča se zavedajo, da so pomembno kulturno in učno središče, skozi katerega gre vsak dan veliko ljudi vseh starosti, izobrazb, stanu in poklicev, zato je vsaka enota razširila svojo dejavnost tudi na druga področja: V Pionirski knjižnici imajo Borzo branja in Središče za mladinsko književnost, v Mestni knjižnici imajo Stripoteko in Središče za mlade, kjer najdejo učenci in dijaki prostor za učenje ter učno pomoč. Delavska knjižnica gosti Borzo znanja in Borzo dela. Tu najdemo tudi Ruski kotiček, v katerem lahko prelistamo rusko periodiko, si sposodimo rusko leposlovje ali si ogledamo ruski film. V Središču za samostojno učenje na Poljanah ter v enoti Kolodvor so na voljo gradiva in učni pripomočki za učenje tujih jezikov in računalništva. Kakšen je vpliv take ustanove na okolje, si ni težko predstavljati. Navsezadnje ima kar 30.000 članov. Raje ne pomislimo, kam bi izpuhtel vsaj del njihovega časa, če ne bi bilo knjig, prijetnih prostorov, bogate ponudbe storitev in domiselnih knjižničarjev…

Vsem dobitnikom priznanj čestitamo! Slovesna podelitev priznanj bo 15. oktobra, ob odprtju Tedna vseživljenjskega učenja. 
  

(C) 2001-2003 Andragoški center Slovenije, datum zadnje spremembe: 25.08.2003
Računalniška izvedba: Franci Lajovic, grafična zasnova: David Fartek, 
grafični vmesnik: Lina Design, urednica: Nevenka Kocijančič