Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja
Priznanje posameznikom/-cam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja
Primož Bizjan iz Horjula
Petra Buh
»Vsakemu, ki me hoče poslušati, predvsem pa mojim gozdovnikom, skušam predstaviti to vedenje: da smo vsi pravzaprav eno življenje, da smo vsi enakovredni in da je človek le najmlajši otrok tega spleta, medtem ko je narava – ta, naš zunanji svet – starejša in svoje zakone veliko bolje obvladuje. V njej je ta modrost, ki jo iščemo in se je poskušamo učiti.«
Primož Bizjan hodi povsem samosvojo izobraževalno pot. Zase pravi: »Če me neka stvar ne bi zelo zanimala, se je gotovo ne bi lotil.« Študij je zaradi nekonvencionalnosti, ki ji vedno ostaja zvest, opustil in šel za nekaj časa kmetovat v zapuščene kraje na Idrijskem. Popolnoma se je posvetil naravi, jo v obsežnem izkustvenem učnem projektu poglobljeno spoznaval, nato pa druge bogatil s svojim izvirnim pristopom opazovanja in razumevanja. Danes se preživlja s svojimi hobiji, kar predstavlja samosvojo inovacijo v izbiri in kreaciji svojskega stila življenja. Svoja eruptivna ustvarjalna iskanja udejanja v novih in novih učnih izzivih. Tako podira ustaljene predstave o tem, kako se je zgolj z radovednostjo in lastnim trudom mogoče dokopati do znanja, ki ga kot izrednega priznajo tudi drugi. Po končani srednji šoli je ubiral neformalne poti pridobivanja znanja, saj je izrazit samouk, ki se ukvarja s pestro paleto dejavnosti. Leta 1999 je ustanovil gozdovniško skupino na osnovni šoli Horjul, ki je kasneje prerasla v celostno gibanje za ohranjanje stika mladih z naravo. Dejaven je pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic, zaradi svojih specialnih znanj pa sodeluje pri proučevanjih manj znanih in težko izsledljivih vrst, kot so detli in sove. Je idejni vodja občinskega projekta Listina starih dreves, s katerim skuša pred posekom s svojevrstno civilno pobudo in samocenzuro lastnikov zaščititi čim več stoletnih, prosto rastočih dreves. Kot gozdovniški vodja je pri Turističnem društvu Horjul zadolžen za izpeljavo projekta Gozdna učna pot sv. Urh – Prosca; je soavtor brošure, ki pot opisuje. Je varuh gorske narave in vsako leto opravlja delo vodiča po slovenskih divjinah, ki ve, kje je moč fotografirati divjega petelina, modrasa, medveda ... Sam se je izuril v veščini izdelovanja in streljanja z dolgimi loki; je predan pevec, ustanovitelj okteta, vokalne skupine, vodi pa tudi lastno neodvisno delavnico učenja oziroma spoznavanja petja, vokalne tehnike in posluha. Izdal je tri pesniške zbirke, za kratko prozo pa je bil v natečaju Skodelica kave nagrajen z glavno nagrado Droge. Kot samouk se ukvarja tudi z likovno umetnostjo, pred dvema letoma je v Horjulu pripravil svojo slikarsko razstavo s podobami živali, poslikal je čebelnjak, trenutno pa najraje portretira. Sam se je naučil igrati klavir, ob tem pa se je z načrtnim dopisovanjem s češkimi glasbeniki naučil tudi češčine.
»Vsakemu, ki me hoče poslušati, predvsem pa mojim gozdovnikom, skušam predstaviti to vedenje: da smo vsi pravzaprav eno življenje, da smo vsi enakovredni in da je človek le najmlajši otrok tega spleta, medtem ko je narava – ta, naš zunanji svet – starejša in svoje zakone veliko bolje obvladuje. V njej je ta modrost, ki jo iščemo in se je poskušamo učiti.«
