Zveza tabornikov Slovenije

Taborništvo, ki izhaja iz skavtskega gibanja in gozdovništva, ima na Slovenskem skoraj stoletno tradicijo, saj segajo njegovi začetki v leto 1913. Prva organizirana skupina skavtov je začela delovati na ljubljanski Klasični gimnaziji leta 1922. Od skavtov se je že leta 1923 odcepila gozdovniška veja, od leta 1924 pa je "taborništvo" skupno ime za gozdovništvo in skavtstvo.

Pred 51. leti so predvojni gozdovniki in skavti ustanovili novo organizacijo - Zvezo tabornikov Slovenije. Ima okrog 10.000 članov, organiziranih v vode, družine in rodove. Najmlajši se lahko pridružujejo tabornikom že v predšolski dobi, težišče dela pa je na šolajoči se mladini. Taborništvo ima zato širok in pomemben vpliv na vzgojo in izobraževanje mladih, pa tudi odraslih, ki se za večjo kakovost strokovnega in podpornega delovanja v organizaciji nenehno dodatno usposabljajo.

Za smotrno načrtovanje vzgoje in izobraževanja je odgovorna posebna komisija in njen Izobraževalni svet. Poleg priprave podlag in verificiranje programov za usposabljanje in izobraževanje kadrov, skrbi za izvajanje izobraževalnih ciklusov na področju vodništva, specialističnih znanj, vodenja in podpore. V obdobju od leta 1995 do danes je na tečajih, seminarjih in delavnicah sodelovalo več kot 3.000 udeležencev. Zveza tabornikov Slovenije s samoizobraževanjem njenih članov ter neformalnim posredovanjem znanj in veščin deluje po načelu vseživljenjskega učenja. Tradicija taborništva povezuje izobraževanje in razvedrilo v druženju z naravo. Skozi proces vzgoje in izobraževanja gre vsak tabornik že v času pripravništva, potem pa pridobljeno znanje in spretnosti nenehno nadgrajuje. S tem izhodiščem je povezano tudi oblikovanje pozitivnega odnosa do temeljnih vrednot, ki so vtkane v celotno vzgojno delo tabornikov: povezanost z naravo, zavezanost kulturi miru, svobode, sodelovanja in spoštovanja drugačnosti, spoštovanja posameznika in odgovornost do skupnosti.

Z vključevanjem v mednarodne povezave se taborniki uče tudi iz tujih izkušenj, člani skavtskih društev iz tujine pa spoznavajo kulturo in naravne lepote Slovenije. Letošnjega, 12. zleta slovenskih tabornikov v Tolminu se je na primer udeležilo več kot 100 gostov iz Anglije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Islandije, Nemčije, Nizozemske, Slovaške in Združenih držav Amerike. Poleg kakovostnega počitniškega druženja v neokrnjeni naravi so imeli vsi skupaj čudovito priložnost, da se uče mirnega sožitja in ustvarjalnega, medkulturnega sodelovanja.

Povezujemo se: