Nuša Ilovar iz Žalca

Predlagatelj: Medobčinska splošna knjižnica Žalec

Življenjska zgodba Nuše Ilovar daje mnogim zgled (še posebno osebam s posebnimi potrebami), kako premagati tudi najtežje ovire in doseči višjo kakovost življenja. Ker je zaradi cerebralne paralize priklenjena na invalidski voziček, je morala večino svojega otroštva preživeti v bolnišnicah ter v Centru za usposabljanje invalidnih otrok. Zaradi telesne počasnosti in nerazumljivega govora tudi ni imela možnosti za nadaljnje izobraževanje (zaključila je osnovno šolo s prilagojenim programom). Vendar pa je omenjene in tudi druge ovire (pri govorni komunikaciji potrebuje prevajalca) niso odvrnile od volje do življenja, ki jo izkazuje na vsakem koraku.
 
Nušina vztrajnost in samostojnost pri učenju se še posebno odražata v njenem pisanju, ki ji pomaga pri premagovanju črnogledosti. Veliko veselje do pisanja je odkrila, ko je pretežni del dneva preživljala sama. Takrat se je zatekla k branju in ob tem prepoznavala svojo željo in potrebo po zapisovanju svojih občutij. Sad njenega dela so izdani roman in pesniške zbirke, objave v književnih revijah Vpogled, Vsesledje, Apokalipsa, Mentor in Cool, objave v spletni literarni reviji Locutio ter na pesniškem portalu Pesem.si (http://www.pesem.si/). Zaradi svoje dejavnosti je bila opažena tudi v širšem okolju in tako bila leta 2000 v akciji revije Jana nominirana za Slovenko leta. Za bogato ustvarjalnost na književnem področju pa je leta 2005 prejela Savinovo priznanje.
 
Nuša Ilovar svoje zmožnosti literarnega izražanja spopolnjuje kot članica Celjskega literarnega društva, obiskuje literarne delavnice, kolonije ipd. Predvsem pa njena duša ne miruje; vedno sledi novim ciljem in to vznemirljivo razpoloženje prenaša na vse, s katerimi se srečuje. Ljudi okoli sebe uči, da ni nihče samozadosten ali, kot je zapisala predlagateljica Andreja Hutinski, da so medčloveške vezi dodana vrednost, ki jo je potrebno ustvariti in negovati.

Povezujemo se: