Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja
Priznanje posameznikom/-cam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja
Janez Košir iz Begunj pri Cerknici
Predlagatelj: Bojan, Žnidaršič VITRA, Center za uravnotežen razvoj Cerknica
Janez Košir, Notranjcem bolje znan kot Janko iz Selščaka, je znal brezposelnost ob stečaju podjetja obrniti sebi v prid. Priložnost je videl v turizmu, zato se je začel s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje usposabljati za turističnega vodnika. Na delavnicah se je učil javnega nastopanja, rabe računalnika in drugih uporabnih veščin. Po upokojitvi se je začel posvečati raziskovanju lokalne zgodovine in ljudskega izročila, naravoslovju in druženju z ljudmi.
Janezovo delovanje se odlikuje po prostovoljstvu in medgeneracijskem sodelovanju. V okviru študijskih krožkov (Tradicionalna kulinarika, Retorika, Zbiranje pripovedi ljudskega izročila) je bil vedno poln zanimivih pobud, poskrbel pa je tudi, da so bili vsi projekti izpeljani do konca. Sad študijskih krožkov je tudi trasiranje Kolesarske poti in Naravoslovne učne poti. Obe sta opremljeni z obvestilnimi tablami. Pot Po medvedovih stopinjah še danes vzdržuje povsem prostovoljno. V Turističnem društvu Menišija, katerega soustanovitelj in dejavni član je, so za vse te poti pripravili tudi prospekte. S svojim delom vedno znova pritegne številne druge prostovoljce - vaščane, s katerimi skupaj očistijo javne površine, zasadijo cvetje. S svojim bogatim znanjem rad pomaga mladim pri izdelavi diplomskih in seminarskih nalog.
Tu pa se Jankova dejavnost še ne konča. Še vedno se izobražuje. Odlično se počuti kot mentor študijskih krožkov, pa tudi kot vodja turističnih ogledov in delavnic. Na taboru UNESCO šol vsako leto vodi delavnico Narava za nas. Je tajnik Turističnega društva Menišija. Ima izjemen občutek za sočloveka in skupino.
»Janez Košir je poučen primer človeka, ki je osebno travmo brezposelnosti vzel kot odskočno desko v življenje, kjer z 'veliko žlico' zajema in daje,« je zapisal predlagatelj, Bojan Žnidaršič.
Janez Košir, Notranjcem bolje znan kot Janko iz Selščaka, je znal brezposelnost ob stečaju podjetja obrniti sebi v prid. Priložnost je videl v turizmu, zato se je začel s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje usposabljati za turističnega vodnika. Na delavnicah se je učil javnega nastopanja, rabe računalnika in drugih uporabnih veščin. Po upokojitvi se je začel posvečati raziskovanju lokalne zgodovine in ljudskega izročila, naravoslovju in druženju z ljudmi. 
