Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja
Priznanje posameznikom/-cam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja
Robert Pozderec iz Cvišlerjev pri Kočevju
Predlagateljica: Ljudska univerza Kočevje
»Nesreča ni uspela izbrisati nasmeha z njegovih lic. Še vedno je poln optimizma, z izjemnim smislom za humor in predvsem z velikim srcem.« (Aleksandra Kocjan Malnar in Andrejka Mlekuž, mentorici UŽU pri Ljudski univerzi Kočevje)
Robert Pozderec že vse svoje življenje prebiva v Cvišlerjih pri Kočevju, za katere pravi, da so "najlepša vas na svetu". Bil je srečen v svojem okolju, dokler ga ni v petem razredu osnovne šole doletela huda prometna nesreča, ki jo je zakrivil nepazljivi voznik. Zaznamovala ga je za vse življenje. Prešolati se je moral na osnovno šolo s prilagojenim programom. Uspešno jo je dokončal, potem pa se je usposabljal za telefonista, kar mu je zagotovilo zaposlitev do leta 1992, ko so delovno mesto ukinili. V letih, ki so sledila, je delal kot receptor, dokler ni bil leta 2002 premeščen v proizvodnjo Klavnice Kočevje, kjer je bil kot živilski delavec zaposlen s polovičnim delovnim časom. Tedaj je spoznal, da mora narediti kaj zase. Odločil se je za izobraževanje, želel je pridobiti nova znanja, da bi si pomagal prestopiti v novo okolje. Leta 2003 se je prek Zavoda za pomoč in nego na domu vključil v tečaj angleškega jezika in računalništva. Tečaja je uspešno končal s pripravo zaključne naloge. Še posebej računalništvo mu je v veliko veselje, zato še vedno obiskuje središče za samostojno učenje pri Ljudski univerzi Kočevje, kjer spremlja novosti na področju IKT. Ena najtežjih preizkušenj zanj je bila dokončna izguba zaposlitve. Žal je bil zaposlen v zelo slabo delujočem podjetju, ki je šlo lani v stečaj. Pristal je na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Na srečo se je v letu 2006 pri Ljudski univerzi Kočevje vključil v program Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Moj korak (UŽU-MK), kar mu je napolnjevalo dneve z novimi vsebinami. Navezal je pristne stike z ljudmi, ki jih je srečeval, še posebej z mentorji. 120-urni program je uspešno dokončal in zanj navdušil tudi svojega prijatelja. Z nalezljivim optimizmom vnaša med ljudi sproščenost, zato je bil povabljen, da letos sodeluje v programu Usposabljanje za življenjsko uspešnost kot prostovoljec. Povabilo je z veseljem sprejel, a to ni edina prostovoljska dejavnost, ki se ji posveča. Dejaven je tudi v Društvu invalidov Kočevje, v katerem vodi tekmovalno ekipo v pikadu.
»Nesreča ni uspela izbrisati nasmeha z njegovih lic. Še vedno je poln optimizma, z izjemnim smislom za humor in predvsem z velikim srcem.« (Aleksandra Kocjan Malnar in Andrejka Mlekuž, mentorici UŽU pri Ljudski univerzi Kočevje)
