Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja 2002
Priznanje skupini za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja
Skupina Projektno učenje za mlade - PUM Ajdovščina
"Živeli so ljudje takšni in drugačni, ki so gradili, stavbe, ceste, mostove in tudi tunele. Živeli so, da bi vsak posameznik uresničil svoj življenjski cilj. Bili pa so tudi takšni, ki so živeli za minuto naprej in sploh niso imeli ciljev. V tistem času je živel nek Mario, ki sploh ni vedel za kaj živi. Po poklicu je bil zidar. Drugače je bil pijanec, ki je v mislih gradil tunel. Ko se je nekega večera s prijatelji zapil, je sklenil, da bo uresničil svoj življenjaski cilj: postati zgleden človek kot so vsi ostali. Začel je graditi tunel pod goro Znj..." (Egon, Pravljice iz PUMzije)
Življenje mladostnikov v današnjem svetu, v katerem vladata tekmovalnost in denar, ni rožnato, pa je vendar lahko tudi pravljično. To so dokazali udeleženci programa PUM - Projektno učenje za mlade v Ajdovščini, ko so letos na pomlad zbrali sadove delavnice kreativnega pisanja in jih oblikovali v privlačno brošuro z naslovom Pravljice iz PUMzije.
Skupina PUM Ajdovščina je bila ustanovljena leta 2000 in je prva tovrstna skupina na severnem Primorskem. Ob ustanovitvi jo je sestavljalo 19 mladih brez poklica in zaposlitve, letošnjo pomlad jih je program redno obiskovalo 22. Da bi mlade s slabimi izkušnjami iz šolskih klopi navdušili za učenje, je bilo potrebne veliko domišljije in duhovitosti za pripravo 'drugačnih' nalog in preizkušenj, ki prinašajo neposredno potrditev in z njo motivacijo za nadaljnje delo.
Za populacijo brez delovnih in učnih navad je bilo že vztrajanje v skupini velik dosežek, toda ti mladi so se odlikovali še po marsičem. Naučili so se timskega dela in z javnimi nastopi pokazali, da tudi oni lahko prispevajo h kakovostnejšemu življenju v matičnem okolju, čeprav je to okolje marsikoga med njimi že zaznamovalo in ga izrinilo na obrobje. Novo samozavest je 'pumovcem' vlilo spoznanje, da lahko kraju, ki nima prav bogate ponudbe kulturnih in družbanih prireditev, ponudijo kaj izvirnega in lepega tudi s sadovi svoje domišljije in ustvarjalnosti. Tako so uprizorili lutkovno igrico, v osrednjem mestnem parku postavili novoletno jelko in izdali zbirko pravljic. Lutkovno igrico Kaplje se igrajo hudournik, s katero so nastopili na festivalu Štrudlfest (namen festivala je, da bi »vrnili smeh v mesto«!), so sami scensko in zvočno opremili, tudi lutke so izdelali sami.
Mentorici ugotavljata, da so mladi napredovali v osebnostnem razvoju, saj so se izboljšale njihove spretnosti komuniciranja in sporočanja, večja je strpnost, samoocenjevanje je realnejše. Opazen je tudi napredek pri vključevanju v delo, tako znotraj skupine kot tudi v zasebnem življenju članov, saj si je nekaj 'pumovcev' poiskalo zaposlitev, nekateri so se vključili v redno izobraževanje ali se vrnili v šole, ki so jih zapustili; nekateri so opravili manjkajoče izpite. Nastopi v javnosti, z vsemi pripravami nanje, so bili vir bogatega izkušenjskega učenja, katerega najpomembnejši del je bilo prav gotovo pozitivno samopotrjevanje in tkanje novih, drugačnih vezi s socialnim okoljem.
In kaj menijo ajdovski 'pumovci'? Nič jim ne more povrniti zamujenih trenutkov, lahko pa se pripravijo na naloge, ki jih še čakajo. To spoznanje je Miloš v 'pravljicah' takole ubesedil: "Hotel sem se sprehoditi po preteklosti, a se je slika ustavila tam, kjer je bilo vse črno, vse polno strahu in uporništva. Hotel sem spremeniti to črnino... začel sem se boriti... Bolj ko sem se boril, slabše je bilo... Takrat sem spoznal, da se preteklosti ne da spremeniti, spremeniš lahko le prihodnost."
