mag. Borut Rovšnik iz Ljubljane

"Muzeji imajo v rokah ključe do boljšega razumevanja družbe in njenega razvoja", zato muzejska vzgoja ni več le dodatek k temeljnemu poslanstvu - zbiranju, evidentiranju in ohranjanju materialne kulturne dediščine, ampak je čedalje bolj tudi dejavnik povezovanja in ozaveščanja prebivalstva. V novih, učečih se družbah so muzeji pomemben dejavnik motivacije za učenje - zlasti odraslih.

Borut Rovšnik se dobro zaveda nalog, ki jih ima muzej kot prostor neformalnega in socialnega učenja, zato je po diplomi iz umetnostne zgodovine, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado, svoje znanje nenehno nadgrajeval s študijem literature in na potovanjih. Najprej je bil zaposlen kot kustos za kulturno zgodovino v Kamniškem muzeju, kjer je pomagal rešiti nekaj ogroženih kulturnih spomenikov, na primer tamkajšnjo frančiškansko knjižnico. Iz pozabe je priklical opus slikarske družine Koželj in pripravil vrsto odmevnih razstav sodobnih likovnih ustvarjalcev.

Sodeloval je pri postavitvi razstave Secesija na Slovenskem, ki mu je prinesla nagrado Mesta Ljubljana in zaposlitev v Mestnem muzeju, kjer se je lotil ustanavljanja sodobne muzejske službe za stike z javnostjo ter za delo z obiskovalci. Ob novih nalogah je spoznal, da potrebuje kakovostna nova znanja, zato se je udeležil Mednarodne poletne šole v Brnu in odšel na študijsko potovanje po severnoevropskih muzejih, kjer je preučeval metode muzejskega komuniciranja. V Zagrebu je leta 1995 uspešno dokončal magistrski študij na temo Evalvacija muzejskih razstav. Z novimi spoznanji je istega leta obogatil izjemno razstavo Potres v Ljubljani 1895-1995.
Mag. Borut Rovšnik je delo v muzeju prilagodil sodobnim pogledom, ki temeljijo na dostopnosti muzealij in zbirk ter na odprtem komuniciranju z obiskovalci, ki imajo pravico izražati tudi svoje želje, pričakovanja in kritična mnenja. Potrebe in želje obiskovalcev nenehno raziskuje, redno pa se posveča tudi evalvaciji muzejskih dejavnosti. Upoštevajoč rezultate raziskav uvaja nove oblike prenosa muzejskih sporočil in načrtuje nove komunikacijske projekte.

Dobitnik priznanja posebej skrbno oblikuje pedagoške programe Mestnega muzeja. V 'arheološkem peskovniku' najmlajši ob igri spoznavajo poklic arheologa in muzealca; za šolsko mladino pripravljajo predavanja, vodene oglede in delavnice; odraslim iz doma za starejše občane je bila namenjena predstavitev rimske kulture na naših tleh, v kateri so lahko dejavno sodelovali ...

Kot voditelj Muzeoforuma, namenjenega srečevanju muzealcev na delavnicah in predavanjih, zagotavlja pretok strokovnega znanja in izkušenj na državni in mednarodni ravni. Delavnice, ki jih načrtuje, so zasnovane tako, da kustosi s pomočjo lastne, dejavne vključenosti v izobraževalno dogajanje, spoznajo, kako naj posebnosti svojega področja uporabijo kot izziv za animacijo javnosti, da bi pritegnili pozornost širšega kroga ljudi in jih navdušili za odkrivanje zakladov kulturne dediščine. Ob 10-letnici Muzeoforuma je bilo tako v ospredju vprašanje muzeja kot središča vseživljenjskega učenja.

Kot vodja pedagoške službe in načrtovalec stikov z javnostjo ima pomembno nalogo, da med prenovo, ko je muzej zaprt, ohrani stik z obiskovalci. To mu uspeva z načrtovanjem razstavne dejavnosti v Informacijskem središču, z delavnicami, delom v arheoloških parkih, v šolah, domovih, bolnišnicah... Je član 'vizionarske skupine', ki pripravlja celostni načrt prihodnjega delovanja Mestnega muzeja Ljubljana, in ne dvomimo, da jim bo skupaj uspelo uresničiti temeljno nalogo - ozaveščati prebivalstvo o lastnih koreninah, o utripu mesta v različnih časovnih obdobjih in vlogi posameznika v njem. 

Povezujemo se: