Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja 2005
Priznanje posamezniku/-ci, skupini, društvu, ustanovi, podjetju ali lokalni skupnosti za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih
Mentorska skupina PUM pri zasebnem zavodu TIN Ljubljana
Predlagateljica: dr. Sabina Jelenc Krašovec
»Mentorica v programu PUM sem postala čisto slučajno. V Mengšu so me povabili k sodelovanju kot kreativnega človeka. Bilo mi je všeč in tako se je začela moja pot spopolnjevanja tudi na drugih področjih: psihologiji, pedagogiki, skupinski dinamiki ... Poklic mentorja omogoča nenehen osebni in strokovni razvoj.« (Mojca Fajdiga, mentorica v programu PUM
Kako navdušiti mlade s porušeno samopodobo, brez izobrazbe in zaposlitve za učenje, timsko delo in celo nastopanje v javnosti? Mentorska skupina v programu Projektnega učenja za mlade - PUM, ki deluje pri zasebnem zavodu TIN Ljubljana, je s svojo izvirnostjo in neomajnim optimizmom udeležence programa tako navdušila, da so ne le vztrajali pri uresničevanju zastavljenih nalog, ampak z veseljem odkrivali in preizkušali svoje talente, prebudili radovednost in željo po uspehu ter tako pripravili nekaj odmevnih projektov, razstav in odrskih ter drugih nastopov. »TIN Ljubljana, zavod za izobraževanje in svetovanje, je bil ustanovljen prav za izvajanje programa projektnega učenja,« pove direktorica zavoda, Vera Nuhijev Galičič. In kako postaneš mentor v tem programu? Lahko tudi povsem slučajno, tako kot se je to zgodilo Mojci Fajdiga. V matičnem Mengšu so jo poznali kot domiselno, kreativno osebo in jo povabili k sodelovanju. Predstavitev zamisli jo je navdušila in odločila se je! S tem pa se je pot nenehnega nadgrajevanja znanja za potrebe projekta šele začela. Vsako leto se – tako kot vsak mentor v PUM - udeleži različnih predavanj, delavnic in seveda rednih usposabljanj mentorjev po programu Andragoškega centra Slovenije. »Temeljna metoda dela v projektu je projektno učenje, kar pomeni, da se lotevamo tem in nalog, ki so zanimive za večino udeležencev. Tako učenje ni neposredno povezano s šolo, posredno pa vpliva na spreminjanje odnosa udeležencev programa do učenja: ker vsebine izbirajo mladi sami, ker sami izbirajo tudi svoj način sodelovanja pri izvedbi in ker so pri doseganju ciljev – ob strokovni in moralni podpori mentorjev – praviloma uspešni, jih to spodbudi tudi za delo v šoli,« iz izkušenj pove mentorica Metka. Mladi so udeleženi v vseh fazah izvajanja projekta. Tako dobijo ne le izkušnjo, kako delo načrtovati in kako delovati v skupini za dosego skupnih ciljev, temveč tudi, kako organizirati sebe in izkusiti, »kako se počutiš, ko nekaj narediš dobro in za to dobiš tudi potrditev!« Projekti, v katerih so se mladi in njihovi mentorji v ljubljanskem PUM odlično odrezali, so predvsem glasbeno-gledališka predstava Adijo nebesa, Homo find home, letošnjo pomlad pa so imeli na sporedu Katro. »V Sloveniji bi potrebovali še več podobnih alternativnih oblik izobraževanja za ljudi v vseh starostnih obdobjih, saj lahko le z izobraževanjem, ki je drugačno, predvsem pa osredinjeno v človeka in njegove potrebe, vplivamo na pripravljenost posameznika za nadaljnje učenje,« je prepričana dr. Sabina Jelenc Krašovec s Filozofske fakultete v Ljubljani.
»Mentorica v programu PUM sem postala čisto slučajno. V Mengšu so me povabili k sodelovanju kot kreativnega človeka. Bilo mi je všeč in tako se je začela moja pot spopolnjevanja tudi na drugih področjih: psihologiji, pedagogiki, skupinski dinamiki ... Poklic mentorja omogoča nenehen osebni in strokovni razvoj.« (Mojca Fajdiga, mentorica v programu PUM
