Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja 2008
Priznanje posamezniku/-ci, skupini, društvu, ustanovi, podjetju ali lokalni skupnosti za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih
Marta Kopun Košuta iz Kontovela pri Trstu
Predlagatelj: Kulturno društvo Ivan Grbec – Škedenj pri Trstu
Marta Kopun Košuta se je v otroštvu prvič srečala s tradicionalnimi ženskimi nošami, ki so jih nosile ženske v zaledju Trsta. To jo je usmerilo v raziskovanje, poustvarjanje in izobraževalno delovanje na področju ljudske oblačilne kulture na Primorskem. Neprecenljivo je bilo, da je imela možnost osebno spoznati nekaj lastnic originalnih noš, ki so ji pomagale razumeti pomen, sestavo in način izdelave simbolov v ljudski vezenini. A to je bil šele začetek.
Dokončala je specializacijsko šolo tehnik vezenja in čipkarstva. Po končanem učiteljišču je nadaljevala študij specialne pedagogike in do upokojitve službovala na slovenski osnovni šoli. Ob rednem delu je nenehno raziskovala ljudsko izročilo, poleg vezenin tudi običaje in verovanja, pripovedke in spomine. Še posebej skrbno je preučevala posebnosti narodnih noš različnih krajev v zamejstvu, na Krasu tostran meje in v slovenski Istri in se učila njihovega izdelovanja. Svoje znanje je nadgrajevala s preučevanjem literature in z udeležbo na mednarodnih strokovnih tečajih in delavnicah. Pridobljeno znanje je z veseljem posredovala drugim, predvsem v slovenskih društvih na Tržaškem.
Marta Kopun Košuta je svoje znanje posredovala tudi v televizijskih reportažah in tematskih oddajah (nekatere je oblikovala in vodila sama), na razstavah, kulturnih in etnografskih prireditvah, kot je npr. Kraška ohcet, v samostojnih publikacijah (objavila je tri samostojne publikacije o ljudski noši), prek objav v časnikih in drugem tisku. Še danes deluje kot mentorica v slovenskih društvih in v študijskih krožkih, kjer vodi tečaje krojenja in izdelovanja noš ter vezenin. Njeno izobraževalno delo je še posebno dragoceno v zamejstvu, saj s svojo dejavnostjo krepi narodno zavest, utrjuje samopodobo tamkajšnjih Slovencev in vzbuja željo po spoznavanju lasnih korenin in vseživljenjskem učenju na tem področju. Ob vsem tem se še vedno posveča tudi vprašanjem vključevanja oseb s posebnimi potrebami v življenje. S tem dokazuje svojo strokovnost, odprtost do ljudi in predanost kulturi učenja.
