"V Istri se veliko govori o sožitju, o večkulturnosti tega prostora, premalo pa se naredi na področju kulturne dediščine. Imamo bogastva, ki komaj čakajo, da se jih razkrije in zapiše!"
Oktobra 1995 je Leda Dobrinja povabila nekaj posameznikov, za katere je vedela, da pišejo zgodbe o Istri, na srečanje, na katerem so ustanovili študijski krožek Beseda slovenske Istre. Na srečanjih so brali svoje sestavke in pesmi, pisane v izvirnem, slovenskem istrskem narečju. Dejavnost študijskega krožka se je začela hitro širiti, predvsem z odločitvijo, da svoje prispevke tudi objavijo. Čedalje bolj so segali na etnografsko in širše kulturno-zgodovinsko področje. Z objavami in kulturnimi prireditvami so postali vse bolj prepoznavni, k uveljavljanju njihovega dela pa so prispevali tudi stiki med študijskimi krožki po Sloveniji (svoje prispevke so brali na vseh postajah Karavane študijskih krožkov). »V Istri se veliko govori o sožitju, o večkulturnosti tega prostora, saj tukaj živita dva naroda in ena narodna manjšina, premalo pa se naredi na področju odkrivanja in negovanja kulturne dediščine prvobitnega slovenskega prebivalstva Istre,« pravi nova mentorica študijskega krožka, Nadja Rojac. V slovenski Istri se še vedno skrivajo bogastva, ki komaj čakajo, da jih bo kdo zapisal in tako rešil pozabe. To je bil namen Lede Dobrinja, ki je krožek ustanovila v okviru dejavnosti Hiše od čuda. Pisno gradivo, ki se je začelo nabirati, objavljajo v zborniku Brazde s trmuna, ki izhaja enkrat letno, prinaša pa dragocena pričevanja o zgodovini, istrskih običajih, pomembnih osebnostih ipd. V Brazdah namenjajo prostor tudi istrskim književnikom, ki objavljajo svoja dela bodisi v knjižni slovenščini, bodisi v narečju. Jeseni bo izšla deveta številka, nabira pa se tudi že gradivo, ki bo sestavljalo jubilejno, deseto številko. Po II. svetovni vojni je Istra doživela množično izseljevanje prebivalstva v Trst in še dlje po svetu. Člani krožka iščejo sledi za njimi, zapisujejo njihove trpke zgodbe in jih vabijo k sodelovanju, sodelujejo pa tudi z njihovimi kulturnimi društvi in ustanovami na Tržaškem, predvsem s Kulturnim društvom Ivan Grbec iz Škednja, s Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje, z uredništvom slovenskega programa Radia Trst, z Goriško Mohorjevo … Seveda ne pozabljajo na domače zaledje. Sami ali v sodelovanju z drugimi prirejajo različne kulturne prireditve: že več let so redni gostje tematskih večerov koprske Knjigarne Libris, v Ljubljani pa so se predstavili v Celici, na srečanju Slovenska Istra v pesmi in besedi.
"V Istri se veliko govori o sožitju, o večkulturnosti tega prostora, premalo pa se naredi na področju kulturne dediščine. Imamo bogastva, ki komaj čakajo, da se jih razkrije in zapiše!"
