Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja
Priznanje skupini za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja
Kulturno društvo Ivan Grbec iz Škednja pri Trstu
Predlagatelj: Kulturno društvo Beseda slovenske Istre
»Posebnost tega društva vidim v presenetljivo široki paleti delovanja, ki je posvečeno mladim in najmlajšim, da se zavedo svojih korenin, in vsem tistim, ki so s to zavestjo šli skozi življenje. Obenem pa je lahko zgled mnogim našim društvom, ko odpira svoja vrata drugojezičnim sovaščanom … s ponosom širokosrčnega gostitelja in z razumevanjem dobrega soseda.« (Miroslav Košuta, pisatelj iz Trsta)
Kulturno društvo Ivan Grbec deluje v okolju, ki je bilo Slovencem marsikdaj nenaklonjeno. Škedenj, nekdaj povsem slovenska vas, je zdaj del tržaškega predmestja z večinsko italijanskim prebivalstvom. Kljub temu je še vedno živa bogata društvena dejavnost, ki članstvu pomaga ohranjati slovenske korenine in ima dobrodejen vpliv na samopodobo tamkajšnje slovenske skupnosti. Duša društva je delovni odbor, ki - z veliko prostovoljskega dela - omogoča izvedbo kulturnega, družabnega in izobraževalnega programa ter vzdrževanje društvenih prostorov. V njih imajo lastno knjižnico s publikacijami v obeh krajevnih jezikih. V glasbeni sobi ima redne vaje Ženski pevski zbor Ivan Grbec, s poukom glasbe pa v njej gostuje tudi tržaška glasbena matica. Slovenski likovniki imajo tu svoj razstavni prostor, v osrednji dvorani prirejajo literarne večere, občasno pa tudi predstavitve knjig, proslave in društvena srečanja. Bogati sta njihova publicistična in izobraževalna dejavnost. Člani društva raziskujejo preteklost, zbirajo podatke o uglednih Škedenjcih ter izdajajo tematske knjižice o njihovem življenju in delu (Ksenija Vidali, Lik in delo Ivana Grbca, Čitalnica v Škednji 1868 - 1968 idr.). Redno prirejajo tečaje slovenskega jezika, že več let ohranjajo tečaj šivanja krajevne narodne noše, ki ga vodi Marta Košuta. Pravi, da se je noša tu še posebej dolgo ohranila, ker je bila izraz slovenske samobitnosti. Priljubili so se jim tečaji joge in oblikovanja gline, v knjižnici pa jih že čakajo računalniki, ob katerih se bodo jeseni učili sodobnih veščin sporočanja in povezovanja. O odprtosti društva v lokalno okolje, o pripravljenosti na dialog in ustvarjalno sožitje priča podatek, da so someščanom italijanske narodnosti odprta vrata v knjižnico, v zboru prepevajo tudi članice italijanske narodnosti, italijanske someščane imajo v programih učenja slovenskega jezika, vabljeni so tudi na vse javne prireditve društva. Miroslav Košuta poudarja še eno posebnost društva, ki jo vidi v »nadihu slovanskega matriarhata, saj sloni skoraj vse na materah in ženah«. Njegovo misel dopolnjuje predsednica društva, Luisa Primossi Primožič: »Ženske so srce društva, čeprav imamo tudi nekaj moških, ki pomagajo. Žene iščemo take dejavnosti, ki združujejo. Za božič pripravimo sejem, na katerega prinesemo svoja ročna dela in jih prodajamo, da dobimo denar za delovanje društva. Tudi pri vodenju naših dejavnosti si pomagamo sami.«
»Posebnost tega društva vidim v presenetljivo široki paleti delovanja, ki je posvečeno mladim in najmlajšim, da se zavedo svojih korenin, in vsem tistim, ki so s to zavestjo šli skozi življenje. Obenem pa je lahko zgled mnogim našim društvom, ko odpira svoja vrata drugojezičnim sovaščanom … s ponosom širokosrčnega gostitelja in z razumevanjem dobrega soseda.« (Miroslav Košuta, pisatelj iz Trsta)
