Vera Brgoč iz Prestranka

Dobitnica priznanja Vera Brgoč izhaja iz odmaknjenega, podeželskega, nekdaj tudi narodnostno ogroženega okolja, zato se pomena vseživljenjskosti učenja še toliko bolj zaveda. Obiskovala je italijansko osnovno šolo, vendar so jo stari starši še pred vstopom v prvi razred naučili slovensko pisati in brati. Šolanje je prekinila vojna. Lahko si mislimo, s kakšnim navdušenjem je kasneje sledila pouku, ki je potekal v maternem jeziku. Tu je verjetno tudi vzrok za navdušenje, s katerim je vse svoje odraslo življenje posvetila posredovanja znanja, predvsem lepote jezika, drugim. Redno šolanje je zaključila z maturo na gimnaziji, vse drugo usposabljanje in formalno izobraževanje je potekalo ob delu. Podeželje je potrebovalo učitelje.

Odrasle je začela izobraževati, še preden se je na državni ravni razširila mreža ljudskih univerz. K temu so jo spodbudile potrebe okolja, v katerem je živela. "Ljudje so bili lačni lepe slovenske besede in novega znanja", se spominja. "Na moji prvi šoli, v Palčju, smo imeli ob večerih pravo ljudsko, pravzaprav vaško univerzo."

Po prihodu v OŠ Prestranek se je - poleg poučevanja v razredu in obšolskega dela z mladino - lotila tudi organiziranja dveletne kmetijske šole: vaščani so se zbirali v učilnici na poljudnih predavanjih, ki jih je spremljalo predvajanje diafilma, tedaj najsodobnejšega didaktičnega pripomočka. "Vsa vas se je zbrala, odrasli in mladina." Poleg 'šole na vasi' je spodbudila tudi začetek delovanja 'šole v tovarni'. Tako je uresničila nekaj izvirnih zamisli vseživljenjskega učenja. Toda njena prva skrb je bila šola. "Šele ko sem se udomačila v šoli in vse storila zanjo, kar sem lahko, sem lahko delala tudi na ljudski univerzi." Vera Brgoč je uživala v šoli, pa tudi v širšem okolju, neomajno zaupanje, saj je znala na vsakem učencu poiskati dobre lastnosti, pa naj se je še tako težko učil. "Toda le na dobrem je mogoče graditi", poudarja, "pa tudi učenec mora vedeti, na kaj se lahko opre, da bo napredoval in izbral pravi poklic". Na OŠ v Palčju in Prestranku je vodila obšolske dejavnosti, organizirala je prve tečaje prve pomoči, vodila gledališko skupino... Po prevzemu ravnateljskih dolžnosti je zasnovala izviren projekt celodnevne šole. Bila je članica različnih strokovnih komisij s področja vzgoje in izobraževanja, zaradi ugleda, ki si ga je pridobila med ljudmi, pa je bila pritegnjena tudi v mnoge častne, strokovne in delovne skupine, na krajevni in občinski ravni.

Z Ljudsko univerzo Postojna sodeluje Vera Brgoč že 25 let. Odraslim je prilagodila program poučevanja italijanščine na različnih zahtevnostnih stopnjah. Direktorica LU, Breda Podboj, je svoje dolgoletno srečevanje s starejšo kolegico ubesedila takole:
"Ko se človek pogovarja z gospo Brgočevo, se preseli v nov svet. Vsakokrat nam pove kaj novega, ali pa poudari spoznanje, ki ga je v življenju nič kolikokrat preizkusila, da moramo namreč pedagogi pri svojem delu vedno povezovati razum in srce. Ta enost je nujna na vsakem koraku, tudi pri izobraževanju odraslih. Zavedati se moramo ne le učnih ciljev, snovi in nalog, temveč tudi človeka, ki mu je pouk namenjen. Če učencu zaupamo, se mu lažje prilagodimo in dosegamo uspehe - ne glede na leta; učenje postane veselo napredovanje k cilju, in nikomur ne jemlje ne volje, ne poguma."

Povezujemo se: