Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja 2002
Priznanje posamezniku/-ci, skupini, društvu, ustanovi, podjetju ali lokalni skupnosti za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih
Dušica Kunaver iz Ljubljane
"Učenje je podobno poti na goro: Pod steno si najprej ogledaš smer, ki jo želiš preplezati. Oziraš se naprej, proti vrhu, proti cilju in še dlje - proti svojemu osebnemu cilju... Poiščeš v steni oporne točke - police, razi, prečnice, žlebove, poči, kjer boš našel oprimke in se vzpenjal navzgor. Na vrhu si dovoli, da te prevzame občutek zmagoslavja, nato se ozri nazaj na prehojeno pot. Vtisni si v spomin vsak korak in spoznanja, da si s hojo po gorah, tako kot s prodiranjem v svet znanja, doživel nekaj trajno lepega, nekaj, kar bo naredilo tvoje življenje polnejše, bogatejše in lepše." (iz Učim se učiti)
Dušico Kunaver poznamo predvsem kot zbiralko in posredovalko ljudskega izročila. Če se ozremo po naslovih njenih knjižnih objav, naletimo na celo zakladnico ljudskih pesmi, pravljic, pripovedk, rekov in legend, tudi življenjepise velikih Slovencev najdemo vmes. Od leta 1996 je bilo samo v zbirki Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, natisnjenih 16 del, med njimi Čar vode, Čarodejna moč rastlin, Čar lesa, Živali Zlatorogovega kraljestva, Čar kruha, Čar kamna, Ljudske noše in še in še ... Toda zakladnica, v katero nam je segel pogled, je le sad drugotne, lahko bi rekli ljubiteljske dejavnosti, medtem ko je njena poklicna pot izpolnjena s poučevanjem angleščine, z oblikovanjem izvirnih učnih gradiv in vključevanjem staršev v učenje jezika, ter z osvetljevanjem socializacijskih in etičnih vidikov učenja oziroma poučevanja.
Dobitnica priznanja se zaveda, da živimo v prelomnem obdobju. Vstopamo v nove mednarodne povezave. Če hočemo biti soustvarjalci prihodnje multikulturne Evrope, ne moremo naprej brez znanja jezikov. A kako poučevati tuj jezik, da postavimo trdne temelje znanju, ne da bi ob tem nekritično prevzemali tuje kulturne vzorce? Dušica Kunaver pozna odgovor. Izhajati moramo iz lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge narode s svojo kulturno dediščino, zato jo moramo najprej poznati, potem pa se naučiti, kako jo predstaviti - na primer v angleščini.
Programi, ki jih je pripravila Dušica Kunaver, so namenjeni učencem različnih starostnih obdobij, na različnih zahtevnostnih stopnjah, segajo od Vrabčje šole lepega vedenja (za najmlajše) do strokovno zahtevne Angleške poslovne korespondence. Njena jezikovna šola je v znamenju sončnih barv. Mavrična bližnjica do angleščine je opremljena s knjigami, kasetami, sestavljenkami in tematskimi zloženkami. Jezikovno sestavljanko je oblikovala kot družabno igro, v kateri naj bi sodelovali starši in otroci. Izdala je priročnik za starše Učim se učiti, zasnovan preprosto, v obliki učiteljevih odgovorov na najpogosteje zastavljena vprašanja. Gradiva, namenjena učiteljem, opozarjajo na pasti poučevanja.
Pedagoška neugnanost Dušice Kunaver skorajda ne pozna meja. Objavljenih ima že okrog 60 samostojnih del s področja pedagogike, učenja angleščine, narodopisja ter vzgoje staršev za učno pomoč otrokom, poleg tega pa o temah, ki jih obravnava v svojih knjižnih delih, že več kot 15 let predava poslušalcem vseh starosti, v najrazličnejših okoljih: v šolah, vrtcih, knjižnicah, na fakultetah, v šolah za odrasle, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, pa tudi v bolnišnicah, domovih in zdraviliščih, da le najde ljudi, ki so pripravljeni prisluhniti, in se iz njenih bogatih izkušenj še sami česa naučiti.
"Učenje je podobno poti na goro: Pod steno si najprej ogledaš smer, ki jo želiš preplezati. Oziraš se naprej, proti vrhu, proti cilju in še dlje - proti svojemu osebnemu cilju... Poiščeš v steni oporne točke - police, razi, prečnice, žlebove, poči, kjer boš našel oprimke in se vzpenjal navzgor. Na vrhu si dovoli, da te prevzame občutek zmagoslavja, nato se ozri nazaj na prehojeno pot. Vtisni si v spomin vsak korak in spoznanja, da si s hojo po gorah, tako kot s prodiranjem v svet znanja, doživel nekaj trajno lepega, nekaj, kar bo naredilo tvoje življenje polnejše, bogatejše in lepše." (iz Učim se učiti)
