Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja 2005
Priznanje posamezniku/-ci, skupini, društvu, ustanovi, podjetju ali lokalni skupnosti za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih
mag. Silvo Šinkovec iz Ljubljane
Predlagatelj: Društvo katoliških pedagogov Slovenije
»Če hočemo imeti dobro državo, mora vsakdo kaj prispevati k skupnemu dobremu, k skupnemu dobremu pa bomo prispevali, če se bomo ves čas izobraževali. Prav vseživljenjsko učenje se mi zdi eden ključnih pojmov za sodobno družbo, ki se tako hitro spreminja.«
Magister, pater Silvo Šinkovec je s svojim strokovnim delovanjem na področju izobraževanja v slovenski prostor vnesel številne vsebinske in organizacijske novosti na področju aktivnega državljanstva in jih kreativno prilagodil domačim razmeram. Tako je zaživela Šola za starše, ki jo vodi že deset let. Šolo, s pomočjo katere širi koncept družinske pedagogike, je doslej obiskovalo več kot 500 posameznikov, v preteklem šolskem letu pa je doživela še poseben razmah, saj se je po Sloveniji odvijalo sedem teh programov. Tu se mag. Šinkovec skupaj s starši loteva perečih praktičnih vprašanj, ki pestijo tako starše kot učitelje: medvrstniško nasilje, droge, dialog med različno verujočimi, vpliv medijev na življenje družine. Zagovarja celovito vzgojo mladega človeka, zato si prizadeva za vzgojno mrežo, ki jo vidi kot povezovanje vseh akterjev otrokove vzgoje. Še posebej o njenem pomenu prosvetljuje učitelje. Z nenehnim publiciranjem, urednikovanjem in številnimi predavanji širi nov pogled na učitelja. Vidi ga kot najbolj vitalen člen kakovostne šole, zato si prizadeva, da bi učitelji dobili ustrezne kompetence za delo s starši, saj brez sodelovanja z njimi šola po njegovem ne more biti uspešna. Lastne izkušnje kot pedagog, svetovalni delavec, duhovnik in vzgojitelj v domu kakovostno nadgrajuje z nenehnim dodatnim interdisciplinarnim študijem, zato je številnim članom društva Katoliških pedagogov Slovenije vzor vseživljenjskega učenja in izobraževanja, še posebej pa ga odlikujejo strpnost, solidarnost in medverski dialog. Je izvajalec zelo dobro obiskanih seminarjev za učitelje in profesorje, njegovi tečaji 'osebnih dnevnikov' pa so postali že prepoznan pojem kakovosti med šolniki. Posebno pozornost namenja spodbujanju samozavesti in samospoštovanja, ki naj bi ga med svojimi učenci širili učitelji, v ta namen je razvil povsem unikaten pristop. Novo pot utira tudi za tiste učitelje, ki želijo svojo strokovnost povezati in nadgraditi s poglobljenim duhovnim razvojem - organizira in izvaja petdnevne duhovne vaje za pedagoge ne glede na njihovo veroizpoved. Je med pobudniki in soavtorji Etičnega kodeksa Katoliških pedagogov Slovenije (1997), ki je v tujini doživel precejšen odmev in je bil izhodišče za oblikovanje podobnega kodeksa na Češkem. Sedem let ureja revijo Vzgoja, ki je postala prepoznavna strokovna revija s kritičnim pogledom na prakso šolstva v državi. Ob vseh drugih dejavnostih pa opravlja delo rektorja cerkve sv. Jožefa v Ljubljani.
»Če hočemo imeti dobro državo, mora vsakdo kaj prispevati k skupnemu dobremu, k skupnemu dobremu pa bomo prispevali, če se bomo ves čas izobraževali. Prav vseživljenjsko učenje se mi zdi eden ključnih pojmov za sodobno družbo, ki se tako hitro spreminja.« 
