Prostovoljni kulturni mediatorji v Loškem muzeju

(vodja skupine: Borjana Koželj; člani: Meri Bozovičar, Katja Galof, Marjan Gantar, Vera Hartman, Vesna Kovačevič, Majda Oblak, Lucija Parma, Špela Polajnar, Marta Satler, Marija Verćić)
Predlagatelj: Loški muzej Škofja Loka

Borjana Koželj vodi skupino upokojencev, članov Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka, ki so odkrili, kaj pomeni dejavno staranje, veselje do prostovoljnega dela in učenja. Ob njih lahko spoznamo, kako učinkovit je lahko študij starejših odraslih, ki črpajo svojo moč v tem, da ne delujejo le v svoje lastno dobro, ampak tudi v dobro drugih, v našem primeru – obiskovalcev Loškega muzeja.

Prostovoljni kulturni mediatorji v Loškem muzeju so se morali za dosego naziva najprej udeležiti posebnega izobraževanja. Po začetnem premagovanju ovir, povezanih s starostjo, se je enajst članov skupine vključilo v izobraževalne programe za tretje življenjsko obdobje (Umetnostna zgodovina, Škofja Loka – moje mesto, Jezikovni študijski krožki, študijska krožka Impresionisti in O muzejskih zbirkah). Znanja za naloge mediatorja so pridobivali na predavanjih ter s samoizobraževanjem ob uporabi literature, z obiskovanjem muzejev in galerij. Spoznali so naloge kulturnega mediatorja, posebnosti muzeja, etnološke posebnosti zbirk, razvoj slikarstva od gotike do moderne, posebnosti pedagoško-andragoške dejavnosti v muzeju. Pridobljeno znanje lahko zdaj – kot usposobljeni kulturni mediatorji – širijo v obliki prostovoljnega dela med obiskovalci muzeja. Prevzeli so lahko tudi skrb za razstavo Loška krajina, v podobah zapisana in za obnovljeno Škoparjevo hišo.

Člani skupine s svojim delom prebujajo med starejšo generacijo občutek za prostovoljstvo in odločenost za dejavno staranje. Hkrati pa pozitivno pripomorejo k uveljavljanju starejših v lokalnem okolju in posledično k spreminjanju stereotipov, povezanih z upokojensko generacijo. Predlagateljica Mira Kalan je o loških kulturnih mediatorjih zapisala tole misel: »Mediatorji so prepričani, da lahko družbi – kljub svojim letom – še veliko prispevajo, predvsem pa so veseli, da je njihovo delo v muzeju cenjeno.«

Povezujemo se: