Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja 2009
Priznanje posameznikom/-cam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja
Natalija Planinc iz Pirana
Predlagatelja: Mestna knjižnica Piran in Društvo ljubiteljev naravne in kulturne dediščine Anbot Piran
»Že pred upokojitvijo sem razmišljala, kaj bom potem, in tako sem se odločila za bralni študijski krožek v Luciji. Bila sem izjemno zadovoljna z delom in učenjem na tak način in takoj sem se udeležila usposabljanja za vodjo in mentorja študijskih krožkov.«
Ko spremljamo delovanje Natalije Planinc, komaj dojamemo, kaj vse zmorejo ljudje v tretjem življenjskem obdobju! Če se v Piranu napoveduje kaj zanimivega, je med sodelujočimi skoraj zagotovo tudi gospa Natalija, pa naj gre za učenje v študijskih krožkih, sodelovanje na sejemskih in kulturnih dogodkih, za obnavljanje starin, razstave, pohode na soline, dneve evropske kulturne dediščine ali prostovoljske akcije v organizaciji Rdečega križa in drugod.
Toda prostovoljec, mentor ali animator ne postaneš čez noč. Z vedoželjnostjo in ustvarjalnostjo mora biti človek zaznamovan že prej! To potrjuje tudi življenjska pot Natalije Planinc. S študijskimi krožki se je srečala že pred upokojitvijo. Usposabljala se je za mentorico in v prve krožke pritegnila starše otrok v vrtcu, v katerem je bila zaposlena. A paleta njene vedoželjnosti in ustvarjalnosti je bila širša: udeleževala se je kongresov Slovenske filantropije, Poletne šole muzeologije, restavratorskih delavnic, rednih strokovnih srečanj za vodje študijskih krožkov, sodeluje z Rdečim križem, pa tudi v mednarodnih projektih.
Natalija ne pozna ovir! Na noge je postavila mrežo uspešnih študijskih krožkov na Obali, ki so zaradi svoje kakovosti in povezanosti s potrebami socialnega zaledja prerasli v društvo. Delovanje društva Anbot je pod vodstvom Natalije Planinc preobrazilo Piran v pravo učečo se lokalno skupnost. Speče uličice so oživele - ne le ob semanjih dneh in na praznik sv. Jurija, temveč tudi med tednom, saj se člani društva ob vsakem prostem trenutku vračajo v restavratorski prostor in nadaljujejo začeto delo. Predsednica društva je postala osrednji spiritus agens na Obali. K sodelovanju za ohranjanje dediščine je pritegnila piranske strokovne in izobraževalne ustanove, zasebnike, Cerkev, občane, medije ter lokalno politiko, dosegla je, da so prireditve za ozaveščanje občanov in obiskovalcev Pirana o pomenu kulturne dediščine, postale tradicionalne in tako del občanske kulture. Izpostavila je vrednost prostovoljskega dela in vseživljenjskega učenja. Kot mentorica študijskih krožkov še posebej uveljavlja sodelovalno učenje ter spodbuja občane k delu za skupno dobro. Učenje v študijskih krožkih je društvo, ki ga vodi, preobrazilo iz 'šmirglarjev' v večkrat s priznanji nagrajeno učečo se skupino, priznanj pa je bila - še posebej zaradi kakovostnega programa ob Dnevih evropske kulturne dediščine - deležna tudi sama.
»Že pred upokojitvijo sem razmišljala, kaj bom potem, in tako sem se odločila za bralni študijski krožek v Luciji. Bila sem izjemno zadovoljna z delom in učenjem na tak način in takoj sem se udeležila usposabljanja za vodjo in mentorja študijskih krožkov.«
