Dobitniki priznanj ACS za promocijo učenja in znanja 2007
Priznanje posamezniku/-ci, skupini, društvu, ustanovi, podjetju ali lokalni skupnosti za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih
Sonja Hrabar iz Kopra
Predlagatelj: Center za korekcijo sluha in govora Portorož
»Zna brati med vrsticami, poslušati s 'tretjim ušesom' in odkrivati skrite poti komunikacije ter tako mojstrsko uporablja načela sporazumevanja in sodelovanja, upoštevanja razlik ter spoštovanja osebnosti.« (Iz utemeljitve predloga)
Sonja Hrabar se je kot profesorica defektologije zapisala delu za druge. Kakovost njenega dela in zavzetost sta jo pripeljala na mesto direktorice Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, ki ga je uspešno vodila do upokojitve. V zadnjem desetletju je soustvarjala predvsem programe za odrasle. Kjer je bilo mogoče, je v programe vključevala cele družine. Dokazala je, da je mogoče z vseživljenjskim učenjem pomembno izboljšati kakovost življenja odraslih oseb s posebnimi potrebami. Pod vodstvom Sonje Hrabar je postal center izvajalec javno-veljavnih izobraževalnih programov za odrasle. Izobraževalne možnosti za odrasle osebe z okvaro sluha so se tako uspešno širile tudi na formalno področje, predvsem s ponudbo poklicnih usposabljanj. Poleg rednega strokovnega spopolnjevanja, nalog vodenja in razvoja ustanove je svoje ustvarjalne sile ter izkušnje uveljavljala tudi v delovnih skupinah, komisijah in društvih na lokalni in državni ravni. Bila je članica delovnih skupin za pripravo učnih načrtov za osnovno šolo za slušno prizadete (1976-1979), za prilagoditev življenja in dela osnovne šole za slušno in govorno prizadete učence (1985-1988), za razvoj in spremljanje dela organizacij za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (1987-1993); vodila je aktiv ravnateljic zavodov za usposabljanje gluhih, naglušnih in govorno motenih (1984-1988 in 1994-1999) in bila članica izvršnega odbora Skupnosti organizacij za usposabljanje (1984-1987 in 1994-1999); dejavna je bila v Društvu Sožitje, v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Nova Gorica in Koper ter v Pedagoškem društvu. Dragocen je njen prispevek k pripravi strokovnih podlag za pripravo programskih, razvojnih in normativnih dokumentov, ki so nastajali na Zavodu RS za šolstvo, v Komisiji za invalidsko varstvo ter v medresorskih komisijah. V letih 2004/2005 se je usposabljala v programih za učitelje Usposabljanje za življenjsko uspešnost: Most do izobrazbe (UŽU-MI) ter Beremo in pišemo skupaj (UŽU-BIPS). Za vključitev v program je navdušila tudi nekaj mlajših sodelavk. V programih vseživljenjskega učenja je dejavna tudi po upokojitvi.
»Zna brati med vrsticami, poslušati s 'tretjim ušesom' in odkrivati skrite poti komunikacije ter tako mojstrsko uporablja načela sporazumevanja in sodelovanja, upoštevanja razlik ter spoštovanja osebnosti.« (Iz utemeljitve predloga) 
