Iskanje prireditev TVU 2025

Datum dogodka: 22. 6. 2025

Prihodnji dogodki TVU 2025

Vabljeni na fotografsko razstavo Ženske roke fotografinje Vide Markovc, ki je razstavljena na hodniku Ljudske univerze Radovljica. Več >>

Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Pravzaprav bi skoraj z gotovostjo lahko trdili, da na svetu težko najdemo deželo s tako bogato naravno in kulturno dediščino, tako vsestransko in raznoliko prepleteno s čebelarstvom, kot je naša. Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala nastanek posebnih hišic za čebele, imenovanih čebelnjaki, ki jih zdaj najdemo pravzaprav v skoraj vsaki slovenski vasi. Čebelnjaki imajo prav svojevrsten pomen, saj so varno zavetje za posebno vrsto medonosne čebele – to je kranjska čebela (Apis mellifera carnica), druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu, z odličnimi lastnostmi, kot so izjemna mirnost, krotkost, prilagodljivost, dobri donosi na pašah, odpornost proti boleznim, majhna poraba hrane čez zimo in buren spomladanski razvoj. Kranjska čebela je zaščitena z zakonom, kar pomeni, da je pri nas dovoljeno čebelarjenje izključno z njo. Žive kranjske čebele so konec 18. in začetek 19. stoletja, zaradi izvrstnih lastnosti in velikega povpraševanja tujih čebelarjev, pospešeno izvažali po svetu. V tem času beležimo razcvet trgovanja s kranjskimi čebelami, ki so potovale prav na vse konce sveta, od Avstralije, Japonske, do Južne Amerike, Kanade, po pošti, z vlakom, ladjami … včasih celo z zrakoplovom. Izvirne poslikane panjske končnice, to je običajno sprednji ter pogosto snemljivi leseni del panja, zlasti pri panjih kranjičih, drugod kot pri nas niso poznane. Zbirka poslikanih panjskih končnic Čebelarskega muzeja obsega več kot 900 primerkov in je največja v Sloveniji – tako po številu kot po reprezentativnosti. Najznamenitejša je tista z motivom božjepotne Marije iz leta 1758, ki je najstarejša ohranjena poslikana panjska končnica. Posebno mesto v zgodovini slovenskega čebelarstva ima Anton Janša, prvi čebelarski učitelj, katerega rojstni dan, 20. maj, je organizacija združenih narodov leta 2017 razglasila za svetovni dan čebel in mu v muzeju namenjamo svoj kotiček, poleg mnogih drugih pomembnih čebelarskih piscev. Posebni panji, med njimi v preteklosti prav gotovo kranjič in od začetka 20. stoletja dalje Alberti-Žnideršičev panj, so tisti, ki so med nekaterimi drugimi značilni za naše čebelarjenje. Čebelarsko slovstvo, izjemni čebelarji, izvirno čebelarsko orodje, lectarstvo, medičarstvo … so dragocen del naše preteklosti, ki jo od leta 1959 ohranjamo v Čebelarskem muzeju – in jo z velikim ponosom predstavljamo na novi razstavi. V letu 2020 smo se po 20 letih lotili projekta prenove prostorov muzeja in postavitve nove stalne razstave z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Pri projektu smo sodelovali z mnogimi partnerji, institucijami in posamezniki, ki se zavedajo pomena naše čebelarske dediščine, in jim ni vseeno za kranjsko čebelo in prihodnost. Nova razstava je zasnovana celostno in interdisciplinarno. Sloni na treh stebrih – dediščini, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami in predstavitvi novih vsebin čebelarske dediščine. Razstava Živeti skupaj. O čebeli in človeku je v letu 2022 prejela Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2021 in mednarodno nagrado GoingGreenGlobal. Več >>

V Čebelarskem muzeju vsako leto predstavljamo skrbno izbrane poslikane panjske končnice iz različnih slovenskih muzejev. Letos gostimo izbrane poslikane panjske končnice iz bogate zbirke Gorenjskega muzeja. Razstava je del spremljevalnih dogodkov ob Kulturnem dnevu in ponuja edinstven vpogled v slovensko ljudsko umetnost ter tradicijo. Gorenjski muzej, osrednja regionalna ustanova za varovanje premične kulturne dediščine Gorenjske, hrani bogato zbirko poslikanih panjskih končnic v okviru svojega etnološkega kustodiata. V zbirki je več kot 200 različnih panjskih končnic, ki se razlikujejo po motiviki, slogu upodabljanja, izvoru in starosti. Tokratni izbor predstavlja panjske končnice s podobami svetnikov, skozi katere se razkrivajo različni slogi ter delavnice slikarjev obrtnikov, ki so delovali na Gorenjskem. Na ogled so panjske končnice s podobami sv. Jurija (Šubičeva delavnica), sv. Marjete (Layerjev krog), sv. Elija (neznani slikar obrtnik), sv. Petra (Selška delavnica) ter Izakove daritve (neznani slikar obrtnik). Podobe svetnikov in svetnic so med najpogostejšimi motivi na panjskih končnicah, saj so ljudje nekoč verjeli v njihovo zaščitniško moč. Veljali so za pomembne varuhe čebelarjev in čebel, ki so jih ščitili pred naravnimi nesrečami in drugimi nevarnostmi. Gostujoča zbirka je del stalne razstave Živeti skupaj. O čebeli in človeku in je na ogled od torka do nedelje med 10.00 in 18.00 uro v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Dobrodošli! Več >>

„Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan.“ Razstava o Antonu Tomažu Linhartu (1756–1795) ponuja zanimiv vpogled v razburljivo obdobje razsvetljenstva in uporni duh tega znamenitega radovljiškega domačina, rojenega v Radovljici v obdobju, ko je bila ta del habsburške monarhije. Razstava pripoveduje o njegovem življenju, ko ga je pot vodila iz Radovljice v Ljubljano, na Dunaj in spet v Ljubljano. Kot visoki državni uslužbenec ima zasluge za uvedbo višješolskega študija in prve javne knjižnice v Ljubljani, bil pa je tudi pobudnik in ustanovitelj številnih osnovnih šol. V slovenskem jeziku je napisal svoji najznamenitejši deli, komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Z uprizoritvijo komedije Županova Micka je leta 1789 poskrbel za rojstvo slovenskega gledališča. Linhart se je proslavil tudi s knjigo o zgodovini Slovencev Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije (1788, 1791). To obsežno delo je začetek slovenskega znanstvenega zgodovinopisja. Več >>

V Galeriji Šivčeva hiša se s tridesetimi novimi likovnimi deli predstavlja slikar, ilustrator, avtor animiranih filmov in pedagog Milan Erič, eden naših vidnejših vizualnih umetnikov in vsestranski slikar. Vsebinski sklop z naslovom Glasba je zvok sveta je začel nastajati že leta 2022, umetnik pa ga od takrat razvija, vsebinsko poglablja in bogati z novimi motivi. Eričev glavni medij in glavno izrazilo je risba, ki se manifestira v tehnikah svinčnika, tuša, oglja, pastela ali akrila. Erič ideje izpeljane iz naključnih čačk in skic, na papirju reproducira, prenaša na večje formate in jih med ustvarjalnim procesom ročno nadgrajuje z barvnimi intervencijami v tehnikah tempere, akvarela in akrila. Milan Erič spleta motive iz različnih vsebinskih okolij in kontekstov potrošniške družbe, antropologije in popularne kulture ter jih prevaja v prepoznaven samosvoj umetniški jezik. Likovne kvalitete povezuje z idejno iskrivostjo, klasično risbo pa nadgrajuje z duhovitimi “gagi” in razumljivimi stripovskimi elementi. Ob pregledu del se poraja občutek, da smo se znašli v filmskem ali stripovskem kadru, nekje v vzporednih dimenzijah galaksije. Podobe nas povlečejo v vrtinec dramatičnih dogodkov in grotesknih situacij, z vsebovanim bistvenim momentom, ki opredeljuje karikaturo – to je humor. Rdeča nit razstavljenega sklopa je glasba – univerzalni jezik, razumljiv vsakomur. Pripovedovalci Eričevih zgodb so glasbeniki, svobodno razporejeni v dve tematski skupini. V prvi prevladujejo »klasični« godci v historičnih, baročno navdahnjenih okoljih in kostumih, v drugi pa je naboru likov iz popularne kulture pridružen še »eksotični oddelek« etnografsko zlahka določljivih predstavnikov narodov, ki (sodeč po fiziognomiji in nošah) nosijo pečat Bližnjega vzhoda. Posebej zanimiv je segment, posvečen harmonikarjem. Eričevo motivno pridajanje harmonike (surrealističnim) vsebinskim okoljem in likom, ki niso v neposredni zvezi s slovensko kulturnozgodovinsko dediščino, odseva umetnikovo hotenje po simboličnem umeščanju pri nas gotovo najbolj množično igranega in poslušanega glasbila z območja osrednje Evrope. Spoj harmonike kot zvočnega medija množičnega okusa z junaki iz sorodnih medijev, kot so na primer avstralski aborigin, Batman, Darth Vader v družbi še z drugimi liki iz Eričevega albuma, astronavta, Indijanca, ženske z burko, je neobičajen, a hkrati organski in zabaven. Milan Erič je bil rojen 31. oktobra 1956 v Slovenj Gradcu. Večkrat nagrajeni umetnik je prejemnik nagrade Prešernovega sklada in nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča. Razstavo likovnih del akademskega slikarja Milana Eriča Glasba je zvok sveta bomo odprli v četrtek, 24. aprila 2025 ob 18. uri. Umetnika in njegova dela bo predstavil umetnostni zgodovinar in kustos Galerije Šivčeva hiša Boštjan Soklič, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel kitarist Julijan Erič. Veselimo se vašega obiska! Več >>

Obsežna zbirka originalnih ilustracij je začela nastajati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in danes šteje kar 185 del 53 slovenskih ilustratork in ilustratorjev. Na ogled so ilustracije in knjige Najdihojca, Zvezdica Zaspanka, Enci benci na kamenci, Pestrna, Kdo je napravil Vidku srajčico, Modrost kralja Salomona, Palčica in številne druge. Najstarejše v zbirki so ilustracije Maksima Sedeja iz leta 1947, ki so nastale za knjigo Detinstvo Maksima Gorkega. Več >>

Stalna razstava Kovaštvo v Kropi prikazuje zgodovinske osnove rudarstva in železarstva v Kropi in Kamni Gorici. Muzej hrani bogato zbirko ročno kovanih žebljev iz 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja, ki so se uporabljali zlasti v gradbeništvu in ladjedelništvu. V etnološki zbirki Kovaškega muzeja so na ogled postavljeni ohranjeni predmeti vsakdanje rabe, povezani z življenjem in delom kovačev in njihovih družin. Na vinjetah kroparskega slikarja Petra Žmitka spoznamo kroparske in kamnogoriške šege (spuščanje barčic v pozdrav pomladi, izročilo ljudskih pevcev kolednikov). Stalna razstava prikazuje umetniško kovana dela mojstra Joža Bertonclja iz Krope, kovane mreže z bogato ornamentiko, ovnove glave, maske in kovane zmaje. Njegov kovaški opus izhaja iz kroparske kovaške tradicije, najbolj znana dela pa so nastala v sodelovanju z arhitektom Borisom Kobetom in Metalurškim inštitutom v Ljubljani med letoma 1950 in 1956. Odpiralni čas: torek-sobota, 10.00-16.00 Več >>

Nepogrešljiv del muzejske predstavitve žebljarstva v Kropi je vigenjc Vice, kovačnica za ročno kovanje žebljev s stavbno zasnovo iz 18. stoletja. Vigenjc Vice je edini ohranjeni vigenjc pri nas in eden redkih še delujočih v Evropi. V vigenjcu Vice so ročno kovali še v prvi polovici 20. stoletja, zdaj pa je ogled s prikazom ročnega kovanja žebljev omogočen le po predhodni najavi. Odpiralni čas: torek-sobota, 10.00-16.00 Možnost vodenega ogleda ob predhodni najavi (najmanj 10 prijav): lur@guest.arnes.si Več >>

Nova stalna razstava v Muzeju talcev v Begunjah ob 80. obletnici osvoboditve zapora. V središču razstave je deset ohranjenih zaporniških celic, v katerih so še danes vidni napisi in risbe zapornikov na stenah – edinstven dokument tistega časa, ki obiskovalca neposredno sooči z občutki stiske, upanja in poguma pred smrtjo. Celice dopolnjujejo umetniške zvočne kulise, ki ustvarjajo atmosfero tihe prisotnosti. V hodniku pred celicami stoji skoraj 30 metrov dolga spominska stena, na kateri so zapisana imena vseh znanih žrtev begunjskega zapora – kot večen spomin in opomin, da se tisto, kar ni pozabljeno, ne more ponoviti. Po hodniku se razstava nadaljuje s petimi vsebinskimi sklopi, ki so umeščeni v stranske prostore. Prikazujejo čas pred začetkom vojne in okupacijo, nacistične načrte za izgon Slovencev ter začetke raznarodovalne politike in represije. Predstavljeno je delovanje gestapovskega zapora v Begunjah, vsakdan zapornikov, razlogi za aretacije in strategije preživetja. Sklop Tragika in solidarnost odstira usode posameznikov, prenatrpanost celic, skrite znake podpore med zaporniki in pomoč lokalne skupnosti. V nadaljevanju je poudarjena nacistična represija z mučenjem, izrednimi sojenji in streljanjem talcev ter oblikovanje odporniškega gibanja. Zadnji tematski del obravnava osvoboditev zapora 4. maja 1945 in kasnejšo povojno rabo objekta kot zapora, šole narodne milice in psihiatrične bolnišnice. Razstava se zaključi v prostoru, kjer se zgodovina sreča z umetnostjo in kjer tišina postane glas spomina. Prostor je namenjen predstavitvam umetnikov, ki so med drugo svetovno vojno ustvarjali kljub zaporom, taboriščem in ilegalnim razmeram. Umetnost je bila sredstvo upora, preživetja in tihega pričevanja. Posebna pozornost je namenjena slikarju Vladimirju Lakoviču, nekdanjemu zaporniku v Begunjah. Ena najbolj ganljivih podob razstave je njegova risba, ki jo je ustvaril v celici z zamaškom, pritrjeno na robec z žeblji iz čevljev, iztrganimi iz čevljev, in fiksiran s česnovim sokom. Sredi prostora stoji umetniška instalacija srca, ki jo je posebej za razstavo ustvaril umetnik Nikolaj Mašukov. Srce, prebodeno z bolečino, simbolizira vse tisto, kar v tem prostoru ni bilo nikoli izrečeno – ljubezen, trpljenje, izgubo in upanje. Nad njim se razpira vitraž, skozi katerega v prostor vstopa svetloba, ki obiskovalcu daje občutek povezanosti z nečim višjim, z mirom in presežnim. Na koncu poti je prostor, kjer lahko obiskovalci zapišejo svoje misli, občutke in sporočila – sebi, preteklim generacijam ali prihodnosti. Del razstave predstavlja tudi zgodovino grajskega kompleksa, kjer danes domuje Muzej talcev. Grad Katzenstein s cerkvijo sv. Urha je osrednji del starega jedra Begunj. V virih se prvič omenja v 15. stoletju. V 16. stoletju so ga prezidali plemiči Kacijanarji, v času katerih je grad s kapelo postal eno izmed protestantskih središč. Tu naj bi deloval tudi Jurij Dalmatin, ki je slovenskemu narodu zapustil prvi prevod Biblije. ODPIRALNI ČAS: sreda, 10.00 - 14.00 sobota, 9.00-13.00 nedelja, 12.00-16.00 Več >>

Razstava majhnih formatov. Razstavlja članica društva. Tehnika je akvarel. Upodobljene so krajine, cvetje, in podobe. Več >>

Vse deležnike vzgojo-izobraževalnega procesa bomo seznanili o pomenu vseživljenjskega učenja. V avli šole bodo razstavljeni promocijski plakati, na spletni strani naše šole pa bo objava o naših dejavnostih. Več >>

Vabljeni na ogled fotografske razstave članov Fotografskega društva Radovljica, ki bo na voljo od 15.5.2025 v avli Doma dr. Janka Benedika, Radovljica. Več >>

Posavski muzej Brežice v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije in Društvom restavratorjev Slovenije vabi na odprtje razstave plakatov ob 25. mednarodnem strokovnem srečanju konservatorjev-restavratorjev. Dogodek bo spremljalo srečanje in simpozij, namenjen strokovni izmenjavi, povezovanju in predstavitvi sodobnih pristopov v ohranjanju kulturne dediščine. Več >>

Fotografska razstava, ki bo na ogled v veznem hodniku OŠ Globoko, bo prikazala kako so učenci z radovednimi očmi in ustvarjalnim pogledom lovili trenutke iz vsakdanjega življenja, narave in okolja, ki jih obdaja. Njihovo fotografsko ustvarjanje je nastajalo pod mentorstvom izkušenega fotografa. Več >>

V prostorih BP ART-a bo potekala razstava z naslovom V tkanini lesa, v zgodbi oblikovanja, ki so jo pripravili dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole ter študentje Višje strokovne šole za les in oblikovanje Maribor pod vodstvom mentorice Cvetke Hojnik. Razstava bo prikazovala les kot trajnostni, vsestranski in sodoben material prihodnosti. V okviru dogodka bo potekalo tudi odprtje z vodenim ogledom, pogovorom z ustvarjalci in mreženjem med izobraževalnimi ustanovami, podjetji in širšo javnostjo. Dogodek vključuje promocijo lesarskih poklicev in spodbuja zanimanje mladih za ustvarjalne in tehnološko dovršene poklice v lesni panogi. Več >>

Vabljeni na fotografsko razstavo natečaja Prostor med zgradbami, Vurnikova arhitektura, ki bo v Radovljiški graščini. Več >>

V juniju vabljeni na ogled razstave Staneta Kolmana, akad. kipar, specialist z naslovom Kipi v bronu in slike. Ob predhodnem dogovoru možen tudi ogled galerije. Več >>

V knjižnici Šolskega centra Celje bomo pripravili izbor romanov, ki vas bodo popeljali v svet poletnih zgodb za sproščene počitniške dni. Vljudno vabljeni! Več >>

Pesmi v grafiki je naslov večletnega projekta (2022–2025), ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi medij grafike. Projekt se izvaja enkrat letno in vključuje grafično delavnico ter razstavo nastalih del. Tematsko se osredotoča na poezijo znanih regionalnih pesnikov in pesnice. To so Dragotin Kette, Srečko Kosovel, Maksa Samsa in Miroslav Vilhar. Sodelujoči umetniki in umetnice v sodelovanju s pristojno institucijo kot partnerjem pri projektu spoznajo izbranega pesnika/pesnico in njegovo/njeno poezijo ter v tej povezavi ustvarijo novo grafično delo. K grafiki pristopajo eksperimentalno, izven njenih osnovnih parametrov (odtis, reprodukcija), in avtorsko, kar pomeni, da odtise na različne načine spreminjajo v originale. Pri tem kot enega ključnih elementov uporabljajo tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo. Četrta izvedba projekta se osredotoča na pesmi Miroslava Vilharja. Pri projektu sodelujejo Suzana Brborović, Nina Čelhar, Simon Kocjančič in Vanja Mervič. Otvoritev razstave nastalih del je v petek, 6. junija 2025 ob 19h. Več >>

V razstavišču male galerije se bo predstavila Sanja Ajdišek z izborom svojih s keramičnih in porcelanastih stvaritev. Keramični izdelki se navdihujejo v procesih preoblikovanja organskih oblik. Nastajajo z odkrivanjem lastnosti in odzivnosti materialov kot so lateks, mavec, vosek, tkanine in polivinil...V igri med naključjem in hotenim nastajajoče oblike dobijo končno, trajnejšo podobo - zapečateno v porcelan. Več >>

V velikem razstavišču Galerije Murska Sobota bodo predstavljeni kolaži in objekti Maruše Štibelj, ki je Leta 2018 na Salonu lepih umetnosti v Parizu prejela nagrado žirije za delo »Chronically late«. Nagrado je prejela v kategoriji slikarstva za delo Carosel, nastalo v tehniki kolaža. Več >>

Izbor akvarelov akademskega slikarja Milana Rijavca ( 1922-2018) bo predstavil manj znana a izrazito barvna dela saj je umetnik razvil povsem samosvojo občutljivost za podajanje vsebine s kombiniranjem premišljeno poenostavljenih ploskih barvnih površin. Več >>

Vabljeni, da si ogledate razstavo fotografij s popotovanja po Šrilanki, ki sta ga v objektiv ujela Peter Fajs in Matic Javornik Več >>

Pretekli dogodki TVU 2025

Ni preteklih dogodkov.