Iskanje prireditev TVU 2025

Datum dogodka: 11. 5. 2025

Prihodnji dogodki TVU 2025

Vabljeni na fotografsko razstavo Ženske roke fotografinje Vide Markovc, ki je razstavljena na hodniku Ljudske univerze Radovljica. Več >>

V povezavi – medpredmetno (družba) ozaveščanje učencev o kulturni dediščini – ohranjanje preteklosti). Ozaveščanje učencev o snovni in nesnovni kulturni dediščini. V povezavi medgeneracijsko s plesno skupino Šmarjetice (učenje enega ljudskega plesa, pesmi). Več >>

Na šoli deluje Planinski krožek – Lahkih nog naokrog. V okviru krožka bi izvedli pohod, kjer bi povabili različne generacije (otroci, starši, babice, dedke in ostale sorodnike). Pohod bo prilagojen starosti pohodnikov. Več >>

Dijaki 1. in 2. letnika smeri Medijski tehnik iz Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica razstavljajo na temo digitalni državljan. Odgovorno obnašanje na svetovnem spletu so prikazali v stripu in plakatu. Dijaki so razmišljali kako, nas internet povezuje, hkrati pa tudi izziva. Več >>

Pripravite se na epske zgodbe o neznanem. Od osupljivih potovanj skozi galaksije do srhljivih srečanj z nezemeljskimi bitji. Več >>

Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Pravzaprav bi skoraj z gotovostjo lahko trdili, da na svetu težko najdemo deželo s tako bogato naravno in kulturno dediščino, tako vsestransko in raznoliko prepleteno s čebelarstvom, kot je naša. Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala nastanek posebnih hišic za čebele, imenovanih čebelnjaki, ki jih zdaj najdemo pravzaprav v skoraj vsaki slovenski vasi. Čebelnjaki imajo prav svojevrsten pomen, saj so varno zavetje za posebno vrsto medonosne čebele – to je kranjska čebela (Apis mellifera carnica), druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu, z odličnimi lastnostmi, kot so izjemna mirnost, krotkost, prilagodljivost, dobri donosi na pašah, odpornost proti boleznim, majhna poraba hrane čez zimo in buren spomladanski razvoj. Kranjska čebela je zaščitena z zakonom, kar pomeni, da je pri nas dovoljeno čebelarjenje izključno z njo. Žive kranjske čebele so konec 18. in začetek 19. stoletja, zaradi izvrstnih lastnosti in velikega povpraševanja tujih čebelarjev, pospešeno izvažali po svetu. V tem času beležimo razcvet trgovanja s kranjskimi čebelami, ki so potovale prav na vse konce sveta, od Avstralije, Japonske, do Južne Amerike, Kanade, po pošti, z vlakom, ladjami … včasih celo z zrakoplovom. Izvirne poslikane panjske končnice, to je običajno sprednji ter pogosto snemljivi leseni del panja, zlasti pri panjih kranjičih, drugod kot pri nas niso poznane. Zbirka poslikanih panjskih končnic Čebelarskega muzeja obsega več kot 900 primerkov in je največja v Sloveniji – tako po številu kot po reprezentativnosti. Najznamenitejša je tista z motivom božjepotne Marije iz leta 1758, ki je najstarejša ohranjena poslikana panjska končnica. Posebno mesto v zgodovini slovenskega čebelarstva ima Anton Janša, prvi čebelarski učitelj, katerega rojstni dan, 20. maj, je organizacija združenih narodov leta 2017 razglasila za svetovni dan čebel in mu v muzeju namenjamo svoj kotiček, poleg mnogih drugih pomembnih čebelarskih piscev. Posebni panji, med njimi v preteklosti prav gotovo kranjič in od začetka 20. stoletja dalje Alberti-Žnideršičev panj, so tisti, ki so med nekaterimi drugimi značilni za naše čebelarjenje. Čebelarsko slovstvo, izjemni čebelarji, izvirno čebelarsko orodje, lectarstvo, medičarstvo … so dragocen del naše preteklosti, ki jo od leta 1959 ohranjamo v Čebelarskem muzeju – in jo z velikim ponosom predstavljamo na novi razstavi. V letu 2020 smo se po 20 letih lotili projekta prenove prostorov muzeja in postavitve nove stalne razstave z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Pri projektu smo sodelovali z mnogimi partnerji, institucijami in posamezniki, ki se zavedajo pomena naše čebelarske dediščine, in jim ni vseeno za kranjsko čebelo in prihodnost. Nova razstava je zasnovana celostno in interdisciplinarno. Sloni na treh stebrih – dediščini, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami in predstavitvi novih vsebin čebelarske dediščine. Razstava Živeti skupaj. O čebeli in človeku je v letu 2022 prejela Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke za leto 2021 in mednarodno nagrado GoingGreenGlobal. Več >>

Vabljeni na ogled del Nikolaja Mašukova, akad. kipar in slikar, v Likovni salon M., ki bo na voljo v mesecu maju. Ob predhodnem dogovoru je možen tudi ogled razstave. Več >>

V Galeriji Pasaža si lahko ogledate fotografskao razstavo Janeza Resmana, člana Fotografskega društva Radovljica. Vabljeni. Več >>

Vabljeni na Fotografsko razstavo članov Fotografskega društva Radovljica, ki bo v avli Doma dr. Janka Benedika v Radovljici. Več >>

Učenci in starši spoznavajo kulturno dediščino naših krajev skozi istrske igre. Raziščite bogato kulturno dediščino, ki se ohranja v rekreacijskih dejavnostih. Pridružite se nam na potovanju skozi živahne istrske običaje in skrivne dogodivščine. Več >>

V Čebelarskem muzeju vsako leto predstavljamo skrbno izbrane poslikane panjske končnice iz različnih slovenskih muzejev. Letos gostimo izbrane poslikane panjske končnice iz bogate zbirke Gorenjskega muzeja. Razstava je del spremljevalnih dogodkov ob Kulturnem dnevu in ponuja edinstven vpogled v slovensko ljudsko umetnost ter tradicijo. Gorenjski muzej, osrednja regionalna ustanova za varovanje premične kulturne dediščine Gorenjske, hrani bogato zbirko poslikanih panjskih končnic v okviru svojega etnološkega kustodiata. V zbirki je več kot 200 različnih panjskih končnic, ki se razlikujejo po motiviki, slogu upodabljanja, izvoru in starosti. Tokratni izbor predstavlja panjske končnice s podobami svetnikov, skozi katere se razkrivajo različni slogi ter delavnice slikarjev obrtnikov, ki so delovali na Gorenjskem. Na ogled so panjske končnice s podobami sv. Jurija (Šubičeva delavnica), sv. Marjete (Layerjev krog), sv. Elija (neznani slikar obrtnik), sv. Petra (Selška delavnica) ter Izakove daritve (neznani slikar obrtnik). Podobe svetnikov in svetnic so med najpogostejšimi motivi na panjskih končnicah, saj so ljudje nekoč verjeli v njihovo zaščitniško moč. Veljali so za pomembne varuhe čebelarjev in čebel, ki so jih ščitili pred naravnimi nesrečami in drugimi nevarnostmi. Gostujoča zbirka je del stalne razstave Živeti skupaj. O čebeli in človeku in je na ogled od torka do nedelje med 10.00 in 18.00 uro v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Dobrodošli! Več >>

Obsežna zbirka originalnih ilustracij je začela nastajati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in danes šteje kar 185 del 53 slovenskih ilustratork in ilustratorjev. Na ogled so ilustracije in knjige Najdihojca, Zvezdica Zaspanka, Enci benci na kamenci, Pestrna, Kdo je napravil Vidku srajčico, Modrost kralja Salomona, Palčica in številne druge. Najstarejše v zbirki so ilustracije Maksima Sedeja iz leta 1947, ki so nastale za knjigo Detinstvo Maksima Gorkega. Več >>

Stalna razstava Kovaštvo v Kropi prikazuje zgodovinske osnove rudarstva in železarstva v Kropi in Kamni Gorici. Muzej hrani bogato zbirko ročno kovanih žebljev iz 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja, ki so se uporabljali zlasti v gradbeništvu in ladjedelništvu. V etnološki zbirki Kovaškega muzeja so na ogled postavljeni ohranjeni predmeti vsakdanje rabe, povezani z življenjem in delom kovačev in njihovih družin. Na vinjetah kroparskega slikarja Petra Žmitka spoznamo kroparske in kamnogoriške šege (spuščanje barčic v pozdrav pomladi, izročilo ljudskih pevcev kolednikov). Stalna razstava prikazuje umetniško kovana dela mojstra Joža Bertonclja iz Krope, kovane mreže z bogato ornamentiko, ovnove glave, maske in kovane zmaje. Njegov kovaški opus izhaja iz kroparske kovaške tradicije, najbolj znana dela pa so nastala v sodelovanju z arhitektom Borisom Kobetom in Metalurškim inštitutom v Ljubljani med letoma 1950 in 1956. Odpiralni čas: torek-sobota, 10.00-16.00 Več >>

Nepogrešljiv del muzejske predstavitve žebljarstva v Kropi je vigenjc Vice, kovačnica za ročno kovanje žebljev s stavbno zasnovo iz 18. stoletja. Vigenjc Vice je edini ohranjeni vigenjc pri nas in eden redkih še delujočih v Evropi. V vigenjcu Vice so ročno kovali še v prvi polovici 20. stoletja, zdaj pa je ogled s prikazom ročnega kovanja žebljev omogočen le po predhodni najavi. Odpiralni čas: torek-sobota, 10.00-16.00 Možnost vodenega ogleda ob predhodni najavi (najmanj 10 prijav): lur@guest.arnes.si Več >>

V Galeriji Šivčeva hiša se s tridesetimi novimi likovnimi deli predstavlja slikar, ilustrator, avtor animiranih filmov in pedagog Milan Erič, eden naših vidnejših vizualnih umetnikov in vsestranski slikar. Vsebinski sklop z naslovom Glasba je zvok sveta je začel nastajati že leta 2022, umetnik pa ga od takrat razvija, vsebinsko poglablja in bogati z novimi motivi. Eričev glavni medij in glavno izrazilo je risba, ki se manifestira v tehnikah svinčnika, tuša, oglja, pastela ali akrila. Erič ideje izpeljane iz naključnih čačk in skic, na papirju reproducira, prenaša na večje formate in jih med ustvarjalnim procesom ročno nadgrajuje z barvnimi intervencijami v tehnikah tempere, akvarela in akrila. Milan Erič spleta motive iz različnih vsebinskih okolij in kontekstov potrošniške družbe, antropologije in popularne kulture ter jih prevaja v prepoznaven samosvoj umetniški jezik. Likovne kvalitete povezuje z idejno iskrivostjo, klasično risbo pa nadgrajuje z duhovitimi “gagi” in razumljivimi stripovskimi elementi. Ob pregledu del se poraja občutek, da smo se znašli v filmskem ali stripovskem kadru, nekje v vzporednih dimenzijah galaksije. Podobe nas povlečejo v vrtinec dramatičnih dogodkov in grotesknih situacij, z vsebovanim bistvenim momentom, ki opredeljuje karikaturo – to je humor. Rdeča nit razstavljenega sklopa je glasba – univerzalni jezik, razumljiv vsakomur. Pripovedovalci Eričevih zgodb so glasbeniki, svobodno razporejeni v dve tematski skupini. V prvi prevladujejo »klasični« godci v historičnih, baročno navdahnjenih okoljih in kostumih, v drugi pa je naboru likov iz popularne kulture pridružen še »eksotični oddelek« etnografsko zlahka določljivih predstavnikov narodov, ki (sodeč po fiziognomiji in nošah) nosijo pečat Bližnjega vzhoda. Posebej zanimiv je segment, posvečen harmonikarjem. Eričevo motivno pridajanje harmonike (surrealističnim) vsebinskim okoljem in likom, ki niso v neposredni zvezi s slovensko kulturnozgodovinsko dediščino, odseva umetnikovo hotenje po simboličnem umeščanju pri nas gotovo najbolj množično igranega in poslušanega glasbila z območja osrednje Evrope. Spoj harmonike kot zvočnega medija množičnega okusa z junaki iz sorodnih medijev, kot so na primer avstralski aborigin, Batman, Darth Vader v družbi še z drugimi liki iz Eričevega albuma, astronavta, Indijanca, ženske z burko, je neobičajen, a hkrati organski in zabaven. Milan Erič je bil rojen 31. oktobra 1956 v Slovenj Gradcu. Večkrat nagrajeni umetnik je prejemnik nagrade Prešernovega sklada in nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča. Razstavo likovnih del akademskega slikarja Milana Eriča Glasba je zvok sveta bomo odprli v četrtek, 24. aprila 2025 ob 18. uri. Umetnika in njegova dela bo predstavil umetnostni zgodovinar in kustos Galerije Šivčeva hiša Boštjan Soklič, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel kitarist Julijan Erič. Veselimo se vašega obiska! Več >>

„Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan.“ Razstava o Antonu Tomažu Linhartu (1756–1795) ponuja zanimiv vpogled v razburljivo obdobje razsvetljenstva in uporni duh tega znamenitega radovljiškega domačina, rojenega v Radovljici v obdobju, ko je bila ta del habsburške monarhije. Razstava pripoveduje o njegovem življenju, ko ga je pot vodila iz Radovljice v Ljubljano, na Dunaj in spet v Ljubljano. Kot visoki državni uslužbenec ima zasluge za uvedbo višješolskega študija in prve javne knjižnice v Ljubljani, bil pa je tudi pobudnik in ustanovitelj številnih osnovnih šol. V slovenskem jeziku je napisal svoji najznamenitejši deli, komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Z uprizoritvijo komedije Županova Micka je leta 1789 poskrbel za rojstvo slovenskega gledališča. Linhart se je proslavil tudi s knjigo o zgodovini Slovencev Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije (1788, 1791). To obsežno delo je začetek slovenskega znanstvenega zgodovinopisja. Več >>

Nova stalna razstava v Muzeju talcev v Begunjah ob 80. obletnici osvoboditve zapora. V središču razstave je deset ohranjenih zaporniških celic, v katerih so še danes vidni napisi in risbe zapornikov na stenah – edinstven dokument tistega časa, ki obiskovalca neposredno sooči z občutki stiske, upanja in poguma pred smrtjo. Celice dopolnjujejo umetniške zvočne kulise, ki ustvarjajo atmosfero tihe prisotnosti. V hodniku pred celicami stoji skoraj 30 metrov dolga spominska stena, na kateri so zapisana imena vseh znanih žrtev begunjskega zapora – kot večen spomin in opomin, da se tisto, kar ni pozabljeno, ne more ponoviti. Po hodniku se razstava nadaljuje s petimi vsebinskimi sklopi, ki so umeščeni v stranske prostore. Prikazujejo čas pred začetkom vojne in okupacijo, nacistične načrte za izgon Slovencev ter začetke raznarodovalne politike in represije. Predstavljeno je delovanje gestapovskega zapora v Begunjah, vsakdan zapornikov, razlogi za aretacije in strategije preživetja. Sklop Tragika in solidarnost odstira usode posameznikov, prenatrpanost celic, skrite znake podpore med zaporniki in pomoč lokalne skupnosti. V nadaljevanju je poudarjena nacistična represija z mučenjem, izrednimi sojenji in streljanjem talcev ter oblikovanje odporniškega gibanja. Zadnji tematski del obravnava osvoboditev zapora 4. maja 1945 in kasnejšo povojno rabo objekta kot zapora, šole narodne milice in psihiatrične bolnišnice. Razstava se zaključi v prostoru, kjer se zgodovina sreča z umetnostjo in kjer tišina postane glas spomina. Prostor je namenjen predstavitvam umetnikov, ki so med drugo svetovno vojno ustvarjali kljub zaporom, taboriščem in ilegalnim razmeram. Umetnost je bila sredstvo upora, preživetja in tihega pričevanja. Posebna pozornost je namenjena slikarju Vladimirju Lakoviču, nekdanjemu zaporniku v Begunjah. Ena najbolj ganljivih podob razstave je njegova risba, ki jo je ustvaril v celici z zamaškom, pritrjeno na robec z žeblji iz čevljev, iztrganimi iz čevljev, in fiksiran s česnovim sokom. Sredi prostora stoji umetniška instalacija srca, ki jo je posebej za razstavo ustvaril umetnik Nikolaj Mašukov. Srce, prebodeno z bolečino, simbolizira vse tisto, kar v tem prostoru ni bilo nikoli izrečeno – ljubezen, trpljenje, izgubo in upanje. Nad njim se razpira vitraž, skozi katerega v prostor vstopa svetloba, ki obiskovalcu daje občutek povezanosti z nečim višjim, z mirom in presežnim. Na koncu poti je prostor, kjer lahko obiskovalci zapišejo svoje misli, občutke in sporočila – sebi, preteklim generacijam ali prihodnosti. Del razstave predstavlja tudi zgodovino grajskega kompleksa, kjer danes domuje Muzej talcev. Grad Katzenstein s cerkvijo sv. Urha je osrednji del starega jedra Begunj. V virih se prvič omenja v 15. stoletju. V 16. stoletju so ga prezidali plemiči Kacijanarji, v času katerih je grad s kapelo postal eno izmed protestantskih središč. Tu naj bi deloval tudi Jurij Dalmatin, ki je slovenskemu narodu zapustil prvi prevod Biblije. ODPIRALNI ČAS: sreda, 10.00 - 14.00 sobota, 9.00-13.00 nedelja, 12.00-16.00 Več >>

Vabljeni na ogled razstave Vesoljski objem, ki so ji pripravile članice likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur Več >>

V okviru Tedna vseživljenjskega učenja in Parade učenja 2025 KD Sejalec umetnosti organiziral foto-video-likovni in literarni nagradni natečaj: Vrtiljak spretnosti. Natečaj je namenjen vsem generacijam, vsem tistim ki so si drznili prikazati spretnost, da jo lahko vidijo drugi. Na svoj lastni način odgovorite na vprašanje: Katere so vaše spretnosti? Motorične, umetniške, osebne (čustvene) in medosebne, finančne, medijske, računalniške, državljanske ali … ? … prvi plesni koraki, telesna vadba, ročna dela, rokodelske spretnosti, reševanje matematičnega problema, opevanje pred nastopom, vrtanje, struženje, vaše poteze po slikarskem platnu, grafično oblikovanje, laboratorijski test, kako bi napovedali dogodek na radiu ali televiziji, rokovanje s kamero, vaja instrumenta, kako se sproščate … Dela morajo biti poslana na elektronski naslov KD Sejalec umetnosti: theartsower@gmail.com najkasneje do 19.5.2025, kandidati pa bodo o izboru obveščeni po elektronski pošti do 20.5.2025. Več >>

Med 8. in 30. majem bo v pritličju knjižnice v Postojni na ogled fotografsko-likovna razstava ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne, ki jo pripravljamo v sodelovanju z zbiralcem umetnin Frankom Pleškom. Več >>

Jurij Hartman je vizualni umetnik najmlajše generacije, ki ustvarja na področjih slikarstva, grafičnega oblikovanja, instalacije in multimedijske produkcije. V svoji umetniški praksi povezuje vsa ta področja in jih prepleta z zanimanjem za teoretska polja kulturne analize, medijske teorije in semiotike. Na splošno v svojih delih raziskuje medijsko posredovano podobo, strukturo njene vsebine in vlogo tehnologije ter različnih vmesnikov pri tem, ter učinke, ki jih ima na naše dojemanje in percepcijo. Več o razstavi na https://hisakulturepivka.com. Galerija je odprta: tor-čet 10h-14h, pet 14h-18h in sob 9h-13h Več >>

Možnost ogleda raznolikih likovnih del osnovnošolcev vseh osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Razstava je tradicionalna in omogoča mladim likovnim ustvarjalcem, da predstavijo svojo ustvarjalnost v Savinovem likovnem salonu Žalec, enem najbolj referenčnih razstavnih prostorov Spodnje Savinjske doline. Več >>

Delavnice »Doživljanje praktičnega pouka in odnos do umiranja in smrti pri dijakih Srednje zdravstvene šole.« Delavnice se bodo izvedle v manjših skupinah na več različnih terminov. Na delavnicah se pogovarjamo o doživljanju umiranja, smrti in lasten odnos do minljivosti. Namen delavnic je, ne le da bodoče zdravstvene delavce, izobražujemo ampak da jih vzgajamo, da se z njimi pogovarjamo, jih poslušamo/slišimo in jim tako pomagamo, da se razvijejo v dobre zdravstvene delavce. Da jim damo popotnico, pokažemo načine kako delati si pomagati ob lastni izgubi oziroma kako »BITI TU« za paciente, svojce v fazi umiranja in smrti.. Več >>

Ponudba balkonskega cvetja, zelenja, zelišč in dišavnic. Zaposleni na šoli smo skupaj z dijaki celo šolsko leto pridno gojili več vrst balkonskega cvetja, zelenja, zelišč in dišavnic, sadik špargljev in vrtnin za zasaditev balkonskih korit, gredic in vrtov. Izbor rastlin je zelo pester … Ker je cvetje odraz nas samih, vas vljudno vabimo, da nas obiščete na šolski tržnici, vsak dan med 9.00 in 14.00 (ob delovnikih). Več >>

Tudi letos bomo medijski promotor vseh dogodkov, ki se bodo zgodili v času tednov vseživljenjska učenja. S takšno podporo so izobraževalni dogodki bolje promovirani, dosežejo večji krog ljudi in so bolje obiskani. Več >>

Članice likovnega študijskega krožka na Ljudski univerzi Šentjur so ustvarile lizike na platnu. Razstavo si lahko ogledate v avli IKC Šentjur Več >>

Vabimo vas, da sprejmete tedenski učni izziv in se nam pridružite v interaktivnem učnem okolju. Tam vas čaka 7 novih znanj/učnih izzivov - za vsak dan v tednu. Preglejte zanimive videoposnetke, preberite različne vire in spletna gradiva, preizkusite znanje v kvizih z različnih področij in se vsak dan naučite nekaj novega. Povezava do tedenskega učnega izziva: https://www.luniverza.si/tedni-vsezivljenjskega-ucenja-2025 Več >>

Tedni vseživljenjskega učenja v Ajdovščini vsako leto prinašajo pester nabor brezplačnih dogodkov, delavnic in predavanj, namenjenih vsem generacijam, ki bodo predstavljeni na spletnem portalu Lokalne Ajdovščina. Več >>

Fotografska razstava v vetrinah bivše Blagovnice Nanos, Ajdovščina z naslovom POMLAD V VSEJ SVOJI LEPOTI Več >>

Naša moč, naš planet" je ozaveščanje otrok o pomenu varovanja okolja ter spodbujanje trajnostnega ravnanja skozi praktične dejavnosti. Cilj je razvijati odgovornost, sodelovanje in ekološko zavest že v zgodnjem otroštvu. Več >>

Tednik Panorama ima veliko število naročnikov in z objavo tedenska koledarja dogodkov v tedniku bodo posamezniki in gospodinjstva dobili podrobnejši vpogled v TVU dogodke. Ob koncu TVU pa objavimo tudi obširnejši članek s fotografijami. Več >>

Pretekli dogodki TVU 2025

Kulturni center Semič je organiziral koncert Ženskega pevskega zbora, kjer bodo predstavili svojo dediščino in ljudsko pesem. Več >>

Ustavite se na hodniku Mestnega trga 5, ki vodi na Ljudsko univerzo Šentjur in poglejte likovna dela, ki jih je ustvarila Marija Artiček. Več >>